Moje letošnje počitnice so bile delovne, da se je kar iskrilo. Iskrilo se je v mojem srcu in v duši, saj mi je življenje prineslo priložnost za soočanje s čustvenimi in miselnimi vzorci, kot že dolgo ne. Na plan je privrela bolečina zaradi izgube ljubljene osebe in nesprejetosti v otroštvu, potlačena jeza, občutki krivde, igranje žrtve, strahovi, kot posledica pomanjkanja starševske pozornosti.

Spoznala sem, kako vse to vpliva na moje današnje odzivanje, vendar je bil to pot stik s podzavestjo močnejši, transformacija obsežnejša. V veliko podporo so mi bili zdravilni zvoki ansambla Vedun, ki so me popeljali v svet višjih frekvenc, kjer se bolečina razblini mnogo hitreje in temeljiteje kot takrat, ko nismo tako neposredno v stiku z izvorno življenjsko energijo.

Na duhovno pot sem stopila pred štirimi leti, ko so moje težave postale tako neznosne, da sem se v svoji veliki stiski obrnila na Boga in ga prosila, naj me vodi po najboljši poti, ki mi bo prinesla blagostanje na vseh področjih. Prošnja je bila jasno izražena in podprta s srčno željo, da res nekaj spremenim. Poleg tega sem si zaželela, da bi odkrila veliko skrivnost življenja oziroma, da bi izvedela, kašen smisel ima moje trpljenje. Ko je bila zavest dovolj zrela, sem srečala dr. Miro Omerzel – Mirit in postala njena učenka, pravzaprav študentka njene katedre za samozdravljenje in samorazvoj. Takrat še nisem vedela, da ta pot pomeni trdo delo na sebi, soočanje s svojo temno platjo, in da zahteva veliko poguma, duhovne zrelosti, pa tudi odrekanja. Študentje omenjene katedre pa smo prav zato, ker se študiozno in raziskovalno poglabljamo v življenje in v zakone doseganja harmonije v njem.

Kmalu za tem sem zaslutila, da je cilj tega potovanja precej bolj vzvišen, kot sem si predstavljala. Medtem, ko sem zavzeto in predano obiskovala iniciacije, meditacije in delavnice, mi je vse bolj postajalo jasno, da bo presegel vsa moja pričakovanja. Ugotovila sem, da za človeka obstajajo možnosti, o katerih se mi ni niti sanjalo. Moje obzorje se je precej razširilo in izvedela sem veliko o tem, kar me je vedno zanimalo o življenju – od kod, kam, zakaj in kako… Med drugim sem dojela, da je smisel življenja uresničevanje dogovora duše, iskanje lastne biti, pridobivanje sposobnosti, da najboljše, kar imamo, nesebično podelimo z drugimi oziroma vračanje k enosti ter da ima vesolje za nas mnoge darove, ki jih bomo deležni takrat, ko nam bo moč zaupati. Zaupati nam bo mogoče, ko se bomo brez dvoma predali toku življenja in prepustili spremembi, tej strašni zadevi, ki jo človek tako težko sprejme, pa vendar je gibalo razvoja. Ko presežemo nagnjenost k temu, da bi obtičali v starem, čeprav bolečem, smo naredili najpomembnejši korak.

Proces prepuščanja, sprejemanja novega in prizadevanje za cilje, ki se zdaj večini še vedno zdijo kot znanstvena fantastika, je podobna hoji po poti ali vzpenjanju po stopnicah. Včasih se utrudimo, zmanjka nam volje, pademo, pa spet zagledamo luč in duša nas potegne naprej. Tedaj je pomembno, da se naučimo poiskati povezavo med neprijetno situacijo in mislijo, ki smo jo pred tem poslali v svet; to imenujemo ozaveščanje. Ozaveščanju sledi transformacija čustev ali misli, ki niso v skladu s kozmičnimi zakoni in z našo potjo, karmo ali usodo. Tudi za transformacijo potrebujemo voljo in pogum ter dar opazovanja.

Na zdravljenje in harmoniziranje vseh naših teles, na razvoj zavesti, ozaveščanje in transformacijo močno vplivata vódeni zvok in vódeni gib, ki ga uči Mirit, in ga ne ustvarja um, temveč medijsko telepatsko zaznavanje v stiku z izvorno življenjsko energijo ali s kozmično zavestjo. V več kot tridesetletnem raziskovanju zvoka, zavesti in človeških sposobnosti ter v več kot petnajstletnem proučevanju duhovnih skrivnosti naših življenj je zvočno tehnologijo razvila do izjemnih zmožnosti, to je celo do neslišne zvočne kirurgije. Ugotovila je, da zvok ni le tisto, kar slišimo, pač pa obstajajo tudi finejši nivoji te vibracije. Slišni in neslišni zvok je tako kot aura medij med fizičnim in duhovnim. Med poslušanjem deluje na nas tako, da odstranjuje energetske blokade, nas zdravi in ureja telesni logos. Možno pa je tudi, da nas ne podpira, če ne sprejemamo omenjenih darov. Medij, ki deluje onkraj meja uma, je sposoben ustvariti zvok, ki je enako podpirajoč za vse prisotne. Velika priložnost za doživljanje izkušnje vódenega zvoka in vódenega giba so delavnice šole Veduna, ki jih imenujemo intenzivi, na katerih praktično razrešujemo življenjske težave. Na pogled sta vódeni zvok in vódeni gib lahko nenavadna, celo strašljiva, saj včasih na ves glas jočemo, kričimo in naši glasovi niso taki, da bi pri ljudeh veljali za estetske. Gibanje telesa prevzame duša ali naša zavest, zato stresamo telo, brcamo, krilimo z rokami. Boben in druga glasbila, tudi vódeno petje, nam pomagajo odpreti srce in začutiti bolečino, ki mora oditi. Čim bolj se je zavedamo in jo čutimo ter sprejemamo, tem hitreje odhaja. In pride olajšanje.

V času počitnic si tudi šola Veduna vzame čas za oddih. To je obdobje, ko nam vibracije kanaliziranih zvokov niso neposredno na razpolago, zato pa si medtem lahko pomagamo tudi z zdravilnimi zvoki ansambla Vedun, ki jih je Mirit kot medij s sodelavcema Mojko Žagar Gašperšič in sinom Tinetom Omerzel Terlepom »ujela« na zgoščenko za pomoč pri našem samorazvoju in samozdravljenju. Še posebej močna je zadnja zgoščenka iz cikla Štirje letni časi/Solsticij, ki je izšla pred meseci na pozlačenem disku, na katerem se energijska vibracijska prisotnost njihovega delovanja ni izgubila. Tako poslušamo, močno čutimo, se uravnovešamo in duhovno rastemo. To je pravzaprav plošča kot »na recept« s priloženim navodilom kako jo uporabljati. Poslušanje nam omogoči poglobljen stik s samim seboj, medijski zvok pa nas istočasno uravnoveša in usklajuje tudi s harmonijo vesolja in zemlje oziroma z zakonitostmi življenja.

Ker sem kot otrok doživela izkušnjo, da so si drugi zaslužili večjo pozornost moje mame kot jaz, ker so bili bolj uspešni v šoli, ali pa kar tako, meni pa sta bili njena naklonjenost in ljubezen odvzeta, sem se čez nekaj desetletij ob sijaju sončnih žarkov in uživanju lepot narave, ponovno soočila s tem vzorcem. Druga ženska si zasluži ljubezen mojega partnerja, jaz ne. Popadla me je sveta jeza in ljubosumje, pravzaprav je bolečina postala nevzdržna, zato sem ob odločitvi, da jo odpustim in ob poslušanju zgoščenke z medijskimi zvoki solsticijskega časa prosila, da jo angeli vzamejo na svoja krila, ponesejo k Bogu in mi jo vrnejo kot čisto ljubezen. Naj se vibracija ovirajočega čustva dvigne na nivo brezpogojne ljubezni. V stanju razširjene zavesti so duhovne entitete vstopile vame in prevzele gibanje mojega telesa ter glas. Začela sem močno stresati telo, kričati in jokati. Še močneje in močneje, vse do meja telesnih zmogljivosti. Energijo blokiranih čustev sem kar nekaj časa odpuščala od tretje, četrte in preko sedme čakre v nebo. Občutek je bil odličen. Naj traja, naj se transformira kolikor je ta trenutek mogoče. Prepuščala sem se procesu. Čez čas je nastopilo odrešilno olajšanje in poskušala sem ga čimbolj doživeti, občutiti. V globokem miru sem se bila zmožna zahvaliti vsem entitetam, ki so sodelovale v tem dogovoru in mi pomagale razgrajevati moje največje prepreke razvoja in občutek prikrajšanosti za ljubezen. Poslala sem jim ljubezen duše in prosila, naj se transformira vsa jeza in vse zamere, če še obstajajo. Prišla sem do spoznanja, da ni človeka, ki bi mi nadomestil ljubezen, niti od svojega ljubljenega moškega je ne morem izterjati. Lahko jo dobim le od Stvarnika preko medijev na Zemlji. Agonije je bilo konec, glasba je potihnila, meni pa je ostala hvaležnost do vseh, ki so jo ustvarili s svojo veliko ljubeznijo in predanostjo ter želja, da izkušnjo podelim z drugimi.

Dunja Škofic