NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  • četrtek 06-avg
  • Morske pošasti

  • sobota 08-avg
  • Rudarski tek 2020

  • ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Čas, ko si vedel zakaj živeti in kako preživeti   
    sreda, 28. januar 2009 @ 05:01 CET
    Uporabnik: kanika59

    Galebi so tiste jesenske noči še spali spanec »pravičnega«, ko je iz koprske luke kot bel labod počasi odplula ladja s tovorom, ki je bil za vse, skoraj vse Slovence; tovor, ki nosi v sebi zlo, zlo, ki je povzročilo kasneje toliko gorja po celotni naši skupni domovini Jugoslaviji.

    Vsi, ki so bili tisti čas prisotni ob slovesu zadnjega vojaka JA (Jugoslovanska Armija, v nadaljevanju JA), posebna enota TO, (teritorialna obramba, v nadaljevanju TO) pripadniki posebne enote takratne milice, so si pošteno oddahnili, ko se je pošastni tovor odmaknil od obale in se je iz krova zaslišala pesem: »Trese se, trese šubara na glavi!« in »druže TITO, mi ti se kunemo!«. Verjamem, da so na krovu odhajajoče ladje vojaki začeli s petjem spontano in da refrena pesmi nista v povezavi ena z drugo.

    Sami začetki odpora za osamosvojitev naše Slovenije niso bili nič kaj obetavni in vse je izgledalo dokaj klavrno in neorganizirano. Vsaj takšen je bil vtis, gledano z očmi stranskega opazovalca in naključnega obiskovalca. Šele v kasnejši fazi borbe z J(L)A, ko je že vse kazalo, da bomo potegnili kratek konec in da bomo vojno kratko malo izgubili, se je zgodil preobrat, v katerem je bilo zaznati, da nismo sedeli križem rok (mislim predvsem poveljstvo takratnega RŠTO (republiški štab teritorialne obrambe), vse do poveljstev OŠTO (občinski štab teritorialne obrambe, v nadaljevanju OŠTO) po občinah, predvsem pa obveščevalnega delovanja sektorja 9 pri RŠTORS (Republiški Štab Teritorialne Obrambe Republike Slovenije, v nadaljevanju RŠTORS); seveda pa ne gre zanemarjati delovanja določenega dela takratne SDV (Služba državne varnosti, nekdanja UDBA-Uprava državne bezbednosti/sigurnosti/varnosti, v nadaljevanju SDV), čeprav pri slednjih ni bilo vse, kot bi moralo biti; precej se jih »ni moglo odločiti«, kam spadajo, in so povzročali težave kot po tekočem traku.

    Kot sem že omenil, je bil sektor 9 RŠTORS s takšno majhno zasedbo, bili smo samo štirje: stot. A. Lovšin, načelnik sektorja, I. Borštner, pomočnik načelnika in samostojni referent za obveščevalne zadeve, F. Žnideršič, referent za obveščevalne zadeve in nabor rekrutov in stot. F. Pulko, referent za obveščevalne zadeve in naborniške zadeve. "Bili so resna grožnja J(L)A", je napisal srbski general v svoji knjigi vojna za Jugoslavijo. Potrdil in navedel je, da smo naredili ogromno škode v obveščevalnem smislu, vojaškemu stroju J(L)A v tistem času.

    Pekre so se zgodile, ker so se morale, saj je bilo v nacionalnem interesu in da smo s tem, ko smo oziroma ko so formirali dva učna centra nove Slovenske vojske v Pekrah in na Igu, kredibilni in da mislimo resno z novo državo. Saj je bil velik odziv v svetu, v smislu, da so kritično ocenili poskus discipliniranja J(L)A enega od svojih plemen, kot so napisale ZDA v svojem tisku.

    Bitko smo takrat dobili mi, s tem pa še ne tudi vojne, ki se ni še niti začela. 710. učni center je bil samo »laboratorij« za preizkus znanja nasprotnika, koliko je pripravljen z vsemi inštruktorji in naborniki vred. Vodstvo centra, na čelu z vodjo, je delo opravljalo častno in strokovno (za kar gre zahvala predvsem inštruktorjem), kot se je pričakovalo in zahtevalo od njega, vse do tistega 23. 5. 1991, ko je bil center napaden in ko je vodja centra v najbolj kritičnem trenutku center v Pekrah zapustil (mogoče zaradi ukaza od zgoraj (ne od vsemogočnega), kar pa skoraj ne verjamem) in ostal doma v varnem zavetju svojih. V nekem drugem svetu, z nekimi drugimi vrednotami in etiko, bi se takšnemu »junaku« moralo soditi, po samoosamosvojitveni vojni pa je bil nagrajen in povzdignjen do najvišjega vrha v vojaški hierarhiji. Verjetno so se tako odločili »Bogovi« (takratni vrh RS, gen. Slapar, in takratni republiški sekretar za obrambo RS, J. J., slednji zaradi pritiskov nanj).

    V centru je pustil svoje podrejene častnike-podčastnike in vojake nabornike na milost in nemilost pritiskom napadalcev. Brez kakršne koli pomoči, v prvi vrsti moralne, je pustil pripadnike TO, ki so varovali center iz bojnih položajev okoli UC (Učnega Centra), da je prihajalo do resnih kršitev vojnih zakonov in predpisov, vse do samovoljnega zapuščanja položajev. Končno jim ne gre toliko zameriti, saj so se znašli v situaciji, v katero so bili dobesedno porinjeni. Zahvaljujoč samoiniciativi nekaterih zaposlenih, kot so Krošl, pomočnik vodje UC, stot. Ašič, poveljnik enot zavarovanja UC (slednji je bil vpoklican kot rezerva TO), predvsem pa Marjanu Fekonji RŠTORS gre zahvala, da ni prišlo do večjih pretresov, saj so bili že čisto na robu obupa, z menoj vred, ki nisem vedel, kako bi se izvil iz obroča J(L)A in s tem razbremenil vse, ki so bili z menoj v centru. Veliko vlogo, vsaj kar se tiče moje zaščite, je odigral stotnik Vidmajer (na sam dan napada je prišel v center v Pekre zaradi zaposlitve v RŠTORS), ki je še vedno stotnik in nikakor se zanj ne najde prave umestitve z izgovorom, da ni dovolj kvalifikacij (čeprav vlada javna tajna, da so v SV (v nadaljevanju Slovenska Vojska) dvojna merila, kar se tiče izobrazb, poznano pa je tudi, da ima kar nekaj zaposlenih ponarejene diplome).

    Menim, da ne delam krivice pripadnikom 710 UC in ostalimi vpletenimi v "spopad" z J(L)A, če trdim, da so imeli prebivalci Peker v tistih kritičnih trenutkih, zraven sedme sile seveda, velike, če že ne največje zasluge, da se je končalo kot se je. Ravno oni so pravi zmagovalci tistega časa, njim je bila vsiljena mala vojna in sprejeli so jo za svojo. V njej so zmagali in pokazali, kar so čutili ljudje, skoraj po vsej vesoljni Slovenji.

    Sama vojna za Slovenijo je res trajala malo časa, pa vendar dovolj, da se je v vsej svoji luči pokazalo, kdo je kdo in kam spada. Čeprav je bil čas spopadov, smo si bili enotni in ni bilo vprašanje čigav si na prvem mestu; tako je bilo vse do trenutka, ko so se stvari umirile, ko smo ostali sami s sabo, bili smo tako rekoč svobodni, brez njih. Takšno lagodje je vladalo vse do zamenjave Janeza Janše, obrambnega ministra. Že v naslednjih dneh po odhodu oziroma odstopu so se začele dogajati takšne stvari v SV, ki ne bi smele biti nikomur v ponos, pa čeprav je bil član takratne LDS (v nadaljevanju Liberalna Demokracija Slovenije), ki je bila precej ideološko podobna stranki, ki je bila na vladi preko šestdeset let. Tudi metode delovanja so bile popolnoma enake, vsaj kar se tiče VOMO-ja (Vojaška Obveščevalna služba Ministrstva za Obrambo). Vse je bilo že videno in doživeto. V mariborski vojašnici so poveljnike čet s prisilo nagovarjali, da bodo ob službo in položaj, če ne bodo pristopili k LDS. Na položaje poveljnikov bataljonov in višjih enot so postavljali-kadrovali po principu pripadnosti LDS-u in VIP-u, kar se je hitro pokazalo, da je popolnoma zgrešeno, saj je bilo dokazano, da so bili popolnoma nesposobni za opravljanje del in nalog. Na vseh nivojih poveljevanja je bilo »dovoljeno« šikaniranje in omalovaževanje tistih, za katere se je vedelo (ni bilo težko, saj nas je bilo malo in enke smo nosili resda samo nekateri). Lov na nas (nosilce oznake ena na rokavu uniforme) je bil dovoljen, saj smo izgubili tiste, ki so bili naši vzorniki in vodje v času, za katerega se je splačalo živeti.

    Po OŠTO-jih (Občinski Štabi TO) so nastavili svoje ljudi, ki so prvenstveno skrbeli za svoje riti in pri tem za svoje potrebe uporabljali stalno sestavo, tudi ob sobotah in nedeljah; »nema odmora, dok traje obnova«. S tem, da so ti novodobni komandanti bili še bolj arogantni kot njihovi učitelji iz »nekega« časa. V nekem OŠTO-ju, v štabu VŠPŠTO (Vzhodno Štajerski Pokrajinski Štab TO) je bil v nebo vpijoč primer takšnega ravnanja, ko je enemu pripadniku stalne sestave umrl oče (ko je ta »prostovoljno delal« na poveljniškem vikendu) in mu je poveljnik šele po končanem delu povedal, kaj se je zgodilo in mu izrekel še sožalje. Zaposlenim je prekipelo in v svoji nemoči so na MORS (Ministrstvo Obrambe Republike Slovenije) pisali peticijo, v kateri so izrazili svoje ogorčenje in nestrinjanje s poveljnikom, kar pa je imelo za posledico, da je VOMO iskal pobudnika peticije, ne pa, čemu je bila napisana.

    To je samo eden izmed primerov, ki pa ni bil osamljen; bilo jih je nešteto, rezultat se je hitro pokazal in se ni popravil vse do današnjih dni, do časa, ko je za krmilo zopet prišel Janez Janša in njegova vlada.

    Vsega se ne da opisati in navesti, saj je vsega preveč. Vsak si lahko ustvari svojo sodbo, pogoj pa je, da je bil in je še v strukturah SV. Opazovalci in gledalci »odzunaj« nimajo te možnosti, da objektivno sodijo in presodijo, kaj je kaj v SV.

    V začetku 1994 leta sem od dobrega prijatelja, pripadnika VOM-a, pridobil podatek, da je izdelan seznam sodelavcev KOS-a bivše J(L)A, na katerem je bilo moje ime v samem vrhu. Nič kaj dobro se nisem počutil med njimi, bilo mi je, kot da sem garjav, z »belimi rokavicami«. Čeprav sem že takoj po prenehanju evforije, da smo svobodni, čutil v sebi, da nekaj ne 'štima' in da se do mene nekateri obnašajo, kot da sem vrinjeni element v SV, v VOMO. Še posebej se je odnos med nami pripadniki obveščevalne službe »ohladil« ali pa bolje rečeno, da je bil eden izmed mnogih razlogov za to ta, da sem nalogo, spremljanje političnih komentarjev pripadnikov stalne sestave SV, zavrnil, z obrazložitvijo, da tega ne bom delal, češ, da smo to počeli v KOS-u v bivši J(L)A in da se mi upira. Pa tudi, ko smo ustanavljali VOMO, smo takrat govorili, da bo služba delovala na drugačnih oziroma novih, bolj humanih, demokratičnih principih, da ne bo političnih diskreditacij, vsaj ne s tajnimi metodami, s katerimi nasprotniku v startu ne dovoliš oziroma mu ne omogočiš primerne obrambe.

    Takrat mi je bilo rečeno: »Ti ne razumeš bistva v tej zgodbi!« Prav, morda res nisem razumel njihovih zakulisnih delovanj, sem jih pa čutil, ko se je šlo zame. Ko je moja knjiga Mesec v vodi zagledala luč sveta, pa verjetno že dosti prej, me je organ varnosti VOM-a, kateremu sem jaz predal delovno mesto (dela in naloge v 710 UC), začel strokovno obdelovati, se pravi, odprl je obdelavo nad menoj in to zaradi stvari, ki sem jih že omenil, predvsem zaradi moje knjige. Obdelava pomeni: zbiranje in preverjanje podatkov o osebi (v nadaljevanju objekt obdelave), ki je v obdelavi in je »sumljiva-inkriminirana«, usmerjanje sodelavca OV (organov varnosti) na objekt obdelave, izvajanje TKPP (tajna kontrola poštnih pošiljk), izvaja se uporaba TS: ozvočenje telefona, doma in na delovnem mestu, ozvočenje delovnega mesta, pisarne in ozvočenje prostorov-mesta prebivanja-stanovanja in še in še. Da je vse to počel »slinavi« (nadimek operativca VOM-a), mi je potrdil drugi operativec VOM-a iz Š. Loke, s katerim sem prijateljeval še v starih časih in ki je prisostvoval pri poslušanju zvočnega posnetka, ki je bil posnet v prostorih moje pisarne v vojašnici v Slov. Bistrici.

    Mobing nad menoj se je vršil vse do moje upokojitve. Darilo, in sicer uro, ki jo dobi vsak aktiven pripadnik SV, ko izpolni pogoje za upokojitev, ko se upokoji, mi je izročil vojak skladiščnik v skladišču SV na Ložnici. Obema je bilo jasno in nisva spraševala drug drugega, saj ni bilo kaj spraševati, obema je bilo nerodno.

    Nekaj še o seznamu sodelavcev OV KOS-a bivše J(L)A, ki sem ga omenil nekje na polovici tega pisanja.

    Z vsebino omenjenega seznama sem, v istem času, ko sem ga dobil ali drugi dan, seznanil takratnega poveljnika VŠPPTO v Mariboru, saj sem menil, da mi edino on lahko pomaga iz duševne zagate, iz situacije, v katero sem bil vržen, pa tudi spoštoval sem ga, bil je pravi vojak, vsaj takšen sem imel takrat občutek, bil je častnik »bečke škole«.

    Lepo me je sprejel v svoji pisarni, kot se spodobi, vendar, ko sem mu omenil seznam in da ga ima služba VOM-a namen nesti v BG in ga tam pokazati polkovniku bivše J(L)A Ratku Katalini, bivšemu načelniku KOS-a 31 K. v Mariboru, kakor tudi, da je tudi on na omenjenem seznamu, je postal slabe volje in me je odslovil z besedami: »Stotnik, kaj bi to, ... pusti, ne vem, ...mislim, da je vse to 'muti' voda.«

    Naslednji dan me je poklical prijatelj iz LJ in mi z besom v glasu povedal, oziroma me je dobesedno nadrl, da sem celotno akcijo jaz zamočil in da ima sedaj on težave, ker me je seznanil z omenjenim seznamom.

    Nedolgo zatem sem bil seznanjen, kako je potekalo obveščanje posvečenih o mojem »nepooblaščenem« seznanjanju o seznamu, čeprav nisem bil več OV VOM-a, ki pa je že bil zgodovina.

    Poveljnik, ki sem ga seznanil o tako pomembnem seznamu, je še isti čas, ko sem zapustil njegovo pisarno, seznanil generala S., S. g. K., g. K., J. J. in mu dobesedno naročil: »Brcni tistega Pulkota v rit……«

    Sedel sem v svoji pisarni in nisem vedel, kdo koga in zakaj. Le eno mi je postalo jasno: da vem, da nič ne vem.
    V svoji pisarni vojašnice generala Maistra, sem naslednjih 7-9 mesecev presedel, ker mi je bilo ustno ukazano, da ne smem kontaktirati svojih podrejenih.
    Nad menoj se je mobing izvajal v vseh mogočih oblikah.
    V svoji stiski sem se zatekal po pomoč k zdravniku dr. Ješovniku, ki mi jo je edini nudil in njemu se moram zahvaliti, da sem preživel vse do danes.

    Vse, kar se mi je kasneje dogajalo, je šlo v rok službe, čeprav so me prikrajšali za doberšen del pokojnine, da zdravja niti ne omenjam, kaj šele moje družine in vse, ki so z mano na kakršen koli način v povezavi.

    V mesecu oktobru lanskega leta, sem od dir. OVS-a MORS po pošti sprejel vabilo, št: 081-1/2008-2, da se udeležim podelitve, navajam: »Vas kot prejemnika priznanja Obveščevalno varnostne službe….za pomembne zasluge na področju nacionalne varnosti……..«

    Na moje vprašanje, zakaj vse to z mano in še nekaterimi iz moje zgodbe, mi je bilo rečeno:

    »Tako je bilo zaukazano takrat iz najvišjega vrha,...žal nam je, radi bi popravili……..«

    Oprostim jim lahko, saj jim nimam kaj; oni mi naj oprostijo, če imajo kaj...s čim……

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja kanika59
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Čas, ko si vedel zakaj živeti in kako preživeti | 13 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Čas, ko si vedel zakaj živeti in kako preživeti

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 29. januar 2009 @ 11:48 CET
    Dragi stotnik F. Pulko,

    človek pa res ne more mimo, ne da bi pozorno prebral to nadvsem zanimivo pripoved iz osamosvojitvenih časov. Poleg pesnika Kanike si nas presenetil še s svojo zgodbo kot borca za svobodno Slovenijo. Domovina je lahko ponosna, da ima takšne sinove, na katere vse preradi pozabljamo.

    Slava vam!

    Tatjana



    Jaz soldat, I r.b.t

    Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 29. januar 2009 @ 20:07 CET
    Osamosvojitev

    V starih uniformah, po par nočeh na letališču, smo se v dveh kamionih pripeljali v Pekre.
    Zanimivo je blo za videt mlado vojsko v maskirnih uniformah. Opazili smo, da so dejansko vsi tak oblečeni.
    Prišleki smo zgledali kot stara garda brez kap.
    Vedlo se je, da nismo prišli glih na oddih.
    Na kamionu smo sedeli med orožjem, ki je bilo nametano do vrha pregrad kot krompir.
    Brez cerade smo peljali strelivo, bombe, pištole... Vse je blo pomešano na kup.
    Orožje brez zabojev.
    Skobacali smo se z kamiona in se postavili v vrsto.
    Povedano je blo
    Naj vam bo v ponos, da boste čuvali prvo klaso mlade slovenske vojske, ki je bila napadena, nimajo še izkušenj v razoroževanju sovražnika ampak ni problema, zaupam vam, spoznal sem vas na letališču, le kdo bi upal sredi vojskovanja naredit kar ste naredili, čez celi Maribor ste se peljali z kamionoma polnim orožjem in streliva in seveda exploziva
    Oglasili smo se
    Oprostite ampak smo se pripeljali po bližnjici, morali smo med potjo še nabavit čike
    Pa tu mate vse, od cigaret do alkohola, ki je prepovedan
    Fajn, da mate zastonj vojaške cigarete, kire znamke so
    Popuši ga free
    Dost zajebavanja, ste cigarete tak nabavli kot orožje
    Eh, saj pa mamo gnar
    Dobro, naj vam bo, da ste le celi in zdravi in seveda živi
    Fajn pauza bi pasala za čik
    Dobite in že mate pauzo, ki traja 24 ur, nonstop lahko kadite čike ampak morate tud pazit na mladino, zavzemite bojni položaj naokrog od znotraj štaba Pekre
    Mislite tud cele Pekre
    Za cele Pekre vas je premalo
    Čuvali bomo le mladino
    Mladina je Slovenska vojska
    Mi pa zeleno gardisti
    Zdaj, takoj se boste preoblekli, dobite nove uniforme
    Vredu

    In smo se kmalu fklopli v dogajanje prve slovenske vojske v jugi.
    Po dva sva stražila glavni vhod, po kasarni sem se sicer šetao opasan z revolverjem, ker sem lahko avtomat zaklenil v omarico, v šotoru so spali stražarji.
    Nobl vojska.
    Kmalu so spet sfalili cigareti, tud prvenci slovenske vojske so nas prosili, da zrihtamo cigarete in prvič sem se z starejšim mariborčanom odpravil v mesto na ajnkauf čikof.
    Na listeku je blo napisano koliko in katerih znamk in za koga, vozil je in bral
    Glej, ovi si je zmislo celo marlboro, pa, ki je še to človek vido, zdaj, ko je vojna, naj po celem mariboru iščem marlboro, ko jih tak al tak ni za dobit
    Pa no problemo, bo pač 57 kadil
    Tota mladina je tak razvajena gratala, da joj
    Se počutiš zrelega, he he
    He he, ko njih gledam res
    Zaskrbljeno deluješ, ni se treba bat jugo vojske, ker so poskriti v kasarni
    Ja, res, lahko, pa, da je kaka vojaška patrulja veni in naletiva glih na njih, razmišljaš sploh
    Razmišljam, da lahko vozim, če se bojiš, da bodo prvo streljali na voznika
    Ni problema, bom že peljal, glej tam je trafika, nakupiva kar lahko in se vrniva nazaj
    Vredu
    Naslednjič sem šel z znancem po cigarete in šel tud domov, sva si vzela čas, še kolega sem obiskal.
    Tu pa tam nas je preletel mig, bila je stroga prepoved streljanja.
    Tud, če pride jugo vojak do žice in te gleda kak hčiješ na straži moraš ostat hladen, brez napetih živcev, ( ble so tud tablete na razpolago ), brez streljanja, le v primeru sovražnikovega dotika žice lahko streljaš
    Torej mrtva straža na dotik žice
    Ja
    In, če prekorači miselni vhod v štab
    Kak to misliš
    Od tiste točke tam cirka 1 milimeter in se preda genao na vhodu
    Lahko ga tolko spustiš, da se bo lahko obrnil in odšel
    No problemo, ni ujetnikov
    Pravzaprav maš prav, zaustavi ga in zajemi, ga boš lahko obvladal v primeru napada
    Nimam pojma, ljubi Bog ve
    Res je, bravo vojak pravzaprav slovenski vojak, ki čuva slovenske vojake in domovino
    He he
    Čisto resno mislim
    Ok

    In napočil je dan odhoda nazaj na letališče.
    Prišli so dodatni vojaki v starih uniformah v pekre zaščitit prvo slovensko vojsko.
    Na letališču smo čakali niške padalce, tam sem dobil še zeleno plastično bazuko za enkratno uporabo.
    S kolegom, ki je tud mel bazuko in avtomat, sva stražla dve cisterni polni goriva za letala z oddaljenosti cc 100 m ob stolpu letališča.
    Ukaz je bil, da ob napadu in spustu padalcev narediva razsvetljavo, da se vidimo iz oči v oči.
    Govorili so in res sklenili trimesečno premirje.
    Določen sem bil za odstranjevanje tankovskih granat z letališča v obliki marjetic.
    Dost jih je bilo zloženih skupaj, na sredini pa plastični exploziv.
    Dva sva kar težko granato dvignila in jih podajala vojaku na kamion.
    Kolega granatar se je tolažil
    Nazaj grede dobiš pivo
    Si ziher
    Ja, ko to naredimo mamo fraj za nagrado, ker smo živi ostali
    Bodi tud previden, glej, ko vlki metek je, he he
    Ja, ko vlki težki k.r.c, p.z.a
    Ni se treba bat, zamisli, da, če slučajno izpustiš tulec glih na kamen, bom ustreljen z ekra groser kalibrom v exploziji, se pravi ziher hin, mogoče boš pa preživel explozijo, he he
    Upam, poleg tolkega lapanja, da res
    Ajde, porini kar praviš, da držiš, glavico že ma v roki
    Porinil je granato vojaku na kamionu z nasmehom
    Primi kurbo okupatorsko
    Pri zadnji marjetici smo se že osamosvojili.
    Kolegu predlagam
    Moment, zavedaj se, da je to zadnja explozivna marjetica, fajn bi blo, da se zavedaš kje živiš
    V Sloveniji
    Vesoljsko veseli v Sloveniji, sklenjeno je meddržavno premirje, se pravi Slovenija je država priznana od sovražnika, ki je prej ni hotel priznat, to je napoved njihovega poraza, zmagala je Slovenija
    Da bi se pozlatile te besede
    Upam
    Upam, da so v toti deželi to zadnje granate v pripravljenosti, da explodirajo sovražniku v obraz
    Kdor prosi tud prejme, upam in verjamem, da bo tak do finala življenja
    In potem
    Francosko fino
    In kaj to pomeni
    Oglasil se je en vojak
    Predlagam, da vsak sam prime granato in jo poda vojaku na kamionu, bolj varno je
    Kolega se ni strinjal in po tihem protestiral
    Nočem sam dvigovat, lahko pade in explodira
    Pomiril sem ga
    Spočij se, ni problema, preživel boš vojno
    Dvigovali smo granate eno po eno, da ni blo gužve okrog marjetice in ko sem dvignil granato je kolega hotel pomagat ampak se je takoj zadrl činar
    Pusti ga, prideš na vrsto
    Tud namesto kolega sem dvignil granato.
    Plačal je pivo.
    Vsak sam nosi posledice ( svojega? ) dejanja.
    Tisto leto sem bil pred, med in po vojni vpoklican vojak.
    Strelec.
    Sicer sem riba po horoskopu, he he.

    Adio


    Jaz soldat, I r.b.t

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 29. januar 2009 @ 20:19 CET

    Matej 26, 52



    Jn, 8,44

    Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 29. januar 2009 @ 21:34 CET
    Pozdravljen Marko

    Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.

    Res je.
    Mogoče se tud politiki strinjajo.

    Prosil sem in prejel milost v srce, da nisem grešil zoper človeka.

    Ne ubijaj!

    Kdor je grešil zoper mene, ga bom izbrisal iz svoje knjige.

    Adio


    Jaz soldat, I r.b.t

    Prispeval/a: Lario dne petek, 30. januar 2009 @ 08:41 CET
    Fredi,

    dobro, da te ni kakšen jugosnajper šicno, ko si se šel junaka ponoči na straži, s čikom med lapami.


    LP


    Tarok karte za čez noč ( brez šlogarskih )

    Prispeval/a: Fredi dne petek, 30. januar 2009 @ 09:31 CET
    Pozdravljen Lario

    Stražil sem vhod štaba Pekre po direkciji države Slovenije fajn za steklom in pepelnikom na mizi.
    Zelo deževno je blo.
    Tablete za pogum bi lahko žvekal ampak jih nisem.
    Noč se je zelo vlekla in sem res težko prebedel, poklical sem tud mamo v Avstrijo.
    Tu pa tam je bil tud alarm ampak ni blo panike.
    Na letališču smo čez noč zakrivali ogorke, tam je blo bolj denđer.

    Lep pozdrav


    Cool

    Prispeval/a: Fredi dne sobota, 31. januar 2009 @ 09:40 CET
    Pozdravljen F. Pulko

    Skoraj tak problem bi doživeo kot vi, sicer je pri men pač obraten zato me boli patak.

    Pred vojno so me redno klicali v TO.
    Včasih je kar pasalo poležavanje tak tja v tri dni.
    Začudlo me je, ko sem jeseni prejel vabilo le za en dan šicanja in še to za pozno popoldan.
    Oficir je prebral vojaško knjižico in rekel
    Ajde, da te vidimo, prebral sem tud kartoteko, upam, da je vse res
    Ljubi Bog ve
    Super, te pa se zdaj izkaži zanj
    Vredi
    Smo streljali tarče na 100, 450 in 800 m, po streljanju je vzkliknil
    Šarpšicer, povem vam prijatelji, da smo dobili novega šarpšicera
    He he
    Res se lahko smejiš glede na rezultate ostalih, si trofo tarčo tud kdaj ponoči
    Edini od bataljona z prvim šusom
    Te je pa to res ampak ostali so verjetno tud trofli tarčo
    Streljali smo od zjutraj do večera, po 10 metkov za eno tarčo, čez dan so se trofle tarče
    Kolko tarč je blo
    7 in, ko se je začelo mračit so dvignili 2 ekstra tarči ostale pa podrli, streljali smo z svetlečimi metki, v temi se je ena tarča podrla z prvim, druga pa z desetim metkom
    Bravo in če ti takrat niso čestitali, ti mi Slovenci zdaj pravzaprav Slovenija čestita v vsakem pogledu, bravo še enkrat
    Res je, da sem zdaj slišal čestitko še enkrat, hvala
    A res
    Ja, srbski kapetan jugoslovanskega bataljona je čestital potem pa vsi ostali vojaki,
    ni blo za verjet, da je možno podret tarčo, ki ma 45 cm luknjo na sredini, mogoče jo je še kdo trofo in je naboj letel skozi njo in se ni podrla
    Je tota tarča bla blizu
    Mala je bla za videt na bregu, tud stave so padale kdo bo prej podrl katerokoli tarčo, navado sn se, da sem podiral tarče od zadaj naprej
    Veliko ste streljali
    6 mesecev skoraj vsak dan
    Si delal v vojski še kaj drugega razen streljal
    Mislite z fosforjem al bombami
    Tak nasploh, kaj si delal z fosforjem
    Nič, na vodi gori
    Te je blo strah v jugo vojski
    Strah sem pustil v plitki luknji prek katere je peljal tank, he he
    He he, ni videt, da bi glih prek tebe peljal tank
    Čepel sem in pogledal navzgor toto železje, ki je zaškripalo prek, blato z gosenice je padalo genao po meni, sem z šinjelastim rokavom brisal blato tud z trepalnice in se vstal ter izstrelil tromblomsko plastično granato v zadek tanka
    Vas je blo več
    Sam sem čepel v betonski luknji
    Nasploh mislim
    Nasploh nimam pojma
    Ni blo preveč fino kaj
    Bil sem tud tam, kjer delajo plontonske moste, dejansko sem stražil v treh kasarnah
    Ljudi al orožje
    Spali smo ob magacinu in hangarju
    Magacin je okvir za avtomat, to misliš
    Boli me patak avtomatcko
    Oprosti, dobro, nočem te zasliševat kot kaki policaj, glih tolko pač, da vem koga bom mogoče sprejel v elito slovenske vojske
    Hvala za elitno novo leto
    Zdaj še ni novega leta
    Se pa približuje, v tem letu sem tretjič uniformiran, mislite kaki rekord podret al tarčo
    He he, še je čas do takrat, treba je pa res že zdaj mislit na jutri, misliš, bomo dočakali
    svojo državo
    Nimam pojma, upam
    Si pa upaš
    Upam, da tud upaš
    Ja, upam, da se bo uresničil sanj Slovencev
    Državljan Slovenije
    Misliš
    Nimam pojma
    Vredu, si dobil tud kako nagrado za streljanje
    Pač je bla nagrada, naslednjo jutro je čestital še polkovnik po zvočniku

    Vojniče, zahvalan sam u ime jugoslavenske armije, stvarno i izuzetno gađaš, pravi strelac i zato češ dobit i nagradu, takvu nagradu inače želi svaki vojnik a niste je svi dostojni, mladi slovenac ide prekovremeno i izvanredno preko vikenda kuči na odmor a vi ostali čete da ribate posuđe, majku vam, kao, da ste pičke, zar stvarno nije više vojnika među vama koji znaju pucat
    Prekinil ga je kapetan, po zvočnikih se je čulo šepetanje
    Izvinite ali ovaj vojnik, kome dolikuje izvanredni, hoče, da je preko vikenda ovdje
    Šta, nisam razumeo
    Ni ja, tamo je, da ga pitam šta je mislio
    Da
    Brez mikrofona se je kapetan zadrl
    Vojniče, kaži zašto hočeš, da preko vikenda ostaješ ovdje sa vojnicima drugarima
    Pa nisam rekao, da baš hoču ostat, bez novaca sam, no pagare za vlak in dva dana koliko traje nagrada, je potrebno, da dođem nazad
    Kapetan se je pošalil
    Živiš u americi ili šta
    Blizu ali preko Drave, inače put do tamo i nazad vozom ipak traje dva dana
    Polkovnik se je oddahnil po zvočnikih
    E, tako onda kaži, več sam se uplašio i pomislio, da nisi vaspitan, ali jesi, vidi se, da te je odgojila dobra majka, mama jel
    Pa hvala za nagrado, dajte je kome čete
    Dobičeš nagradu, bez brige, ovak ili onak, znam ja ko je zaslužan vojnik, bla, bla
    Bla, bla in sem izvanredno dežurstvo fasal.

    Vredu, od nas pa dobiš za nagrado puško z daljnogledom, izkaži se prijatelj
    Ok
    Kaj to pomeni
    Kar vidiš al slišiš sprejema srce in srce se odloči al je vredu videno al slišano, mogoče vidiš ljubezen al sovraštvo, mogoče vojno al mir
    Mir, dolgotrajen mir
    Ljubi Bog ve, da je ljubezen usmiljenje zatorej, če se hoče mir za vsako ceno, se bo tud izboril mir, branil se bo mir države Slovenije
    Ja, pa res ja
    Ok
    Torej
    Strelam le plehnate tarče
    Prijatelj, vsak si sam izbira življenje
    Baje
    Verjameš
    Verjamem le kar ljubi Bog verjame
    Misliš, da nam ljubi Bog verjame, da si želimo mir
    Nimam pojma, fajn bi blo, da bi se poskrbelo tud za socialo vsakega državljana Slovenije
    To majo politiki prek
    Ljudje, ki majo v srcu ljubezen ljubijo tud sodržavljanke Slovenije, da grata podmladek Slovencev
    He he
    He he

    Adio


    Cool

    Prispeval/a: Lario dne sobota, 31. januar 2009 @ 10:20 CET
    Dobri vojak Švejk.


    Jugo/pasja trgovina

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 31. januar 2009 @ 18:21 CET
    Jugo/pasja trgovina

    Kaj češ, moraš vedeti, da zezajo čistokrvneži iz jugo psarne, ki bi radi zajebavali in smešili slovenske narodne osamosvojitelje. Takih krnov niti ni tako malo. Tako delajo v vseh psarnah,” je svojemu oberlajtnantu razlagal dobri vojak Švejk, ki se je znašel v vsaki situaciji. “Če je pes že tako star, da je ves siv, pa ga hočete prodati ali vrniti lastniku nazaj za enoletno ščene, kupite malo živega srebra, ga raztopite in pobarvajte na črno, pa bo kot nov. Da pa si bo nabral sil, ga krmite kakor konja z arzenom, zobe pa mu čistite s šmirgel papirjem, takim za čiščenje rjastih nožev, da bo manj odpiral žnable, ko bo lajal. Preden pa ga odženete h kakemu kupcu ali staremu lastniku, mu nalijte v gobec slivovke, da se bo malo napil, pa bo takoj čil, vesel, radostno bo lajal in se družil z vsakomer, kakor pijani druže,” je Švejk v knjigi Jaroslava Haška naprej pojasnjeval skrivnosti pasje trgovine.


    Ujede

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 31. januar 2009 @ 18:50 CET
    Moti me, da pod takšen prispevek kot ga je napisal stotnik Pulko šlepate zajebantske pripombe na račun Fredija. Jaz cenim tako stotnika Pulkota kot Fredija. Oba sta bila udeleženca osamosvojitvene vojne in bi lahko tudi padla pod streli. Oba sta tvegala svoji življenji. Če kakšne lepe besede ali pohvale ne morete zapisati, se tudi po Švejkovsko ali Matejevsko ni treba »zajebavati«.

    Tatjana




    Sem rep fi - fi - ja – semper fi

    Prispeval/a: Fredi dne nedelja, 1. februar 2009 @ 03:25 CET
    Pozdravljen Lario

    Mogoče bi moral še pripisat, da se je nalila boskotu mlađemu vodniku voda v čizme do vrha, baje zato, ker je dal izvanredno dežurstvo za nagrado.

    Sonce je sijalo, ko je odšel domov, prišel nas je še zadnjič pozdravit v civilki.
    Boskoti so mu podajali roke, vsi ostali vojaki pa, ko jim je ponudil roko, so dvignili roko z nasmeškom kot, da se bo rokoval ampak vojak je podstavil palec pod jermen avtomata na rami.
    Kislo se je nasmejal in ponujal roko dalje, proti koncu vrste je tud men ponudil roko in ponudim roko v rokovanje, rečem
    Ajd, uživaj
    Zgrabil je roko in tiščal sredinski prst v dlan
    Odmaknil sem roko
    Spizdi pederčina
    He he, nisam pederčina ali sam te sjebao do kraja svoga vojnog roka, ja sam pobednik jer idem sad kuči a ti ostaješ još do kraja, po meni možeš ostat ovdje i do kraja svijeta
    Pa bolje je ovdje kao kod tebe, srbi su dobro ljudi a ti nisi srb, fali krv baš tebi mujo jebeni, da bi bio čovjek zato se te je i jebalo kao majmuna, ajd odlazi sad u zoološki vrt u kavez iz kojeg si pobjegao čobančina sjebeni
    Pa ni ti nisi srb, budalo jedno
    Nisam al sam zato slovenac
    I
    In prijatel voli drugara, nisi ni drugar ni prijatelj, šta si onda, orangutan, ha
    Prava kregancija je gratala, vojaki so se smejali in niso več v vrsti stali.
    Takoj je prišel nasmejan kapetan, raportiral je vodnik
    Druže kapetan, ha ha, izvinite molim vas, jao, kako ovaj govori, da poludiš bre, ha ha
    Znam, sve sam čuo, pa šta ovo čujem slovenče, ha
    Pa ljubavni popračaj voljenog
    Ha ha, stvarno si dobar kako kažu, jel tako vojnici
    Da
    Znam, a zna i vodstvo
    Bosko reče
    Ali druže
    Šuti varalico, mislio si, da češ se izvuči, da smo mi armija šaprtljije, ha, da vjerujemo jedino tvojim lažima, sve znam i znamo, pustili smo slovenaca, kako se več zoveš
    Vojnik Fredi
    Dovoljno i izvini vojniče u ime jugoslavenske armije zbog lošeg ponašanja ovog vojnika, stvarno si uzoran vojnik, jesi baraba ali si dobar u svemu što radiš, srčan si čovječe, hrabar i izdržljiv, zato smo te i pustili, da se snađeš u njegovim napadima koje sam i ja lično podržavao, a u suštini stvarno nisam vjerovao ovom lažuvu, angažovao sam čak i vojničku špijunažu, sve radi tebe tebe slovenče, pročitao sam i ja vojničku kartoteku, mogu tako, da kažem, jer udba radi za vojsku, za domovinu, znam sve od rođenja, da jesi baraba i po slovenačko ba ra ba, pa ovi slovenci istu riječ izgovarajo drukčije,
    kako to
    Vojaki raznih narodnosti so po svoje izgovarjali baraba, en je slovensko izgovoril
    Baraba
    Kapetan je vprašal
    Ti si
    Nisam baraba, ja sam slovenac
    Možda
    Me je pogledal in vprašal
    Slovenče, šta si, baraba ili slovenac
    Nimam pojma čovječe
    Bravo, taj odgovor sam tražio i našao, znaš možda značenje ovih rečenica, ko traži nađe
    Nimam pojma ljubi Bog zna
    Tačno, bez greške uvijek odgovaraš tačno
    Nimam pojma
    Opet tačno, u svakom pogledu pravilno, a znaš li možda kakva če kazna bit, jer to znaš, da uvijek sleđuje kazna za ovakva remek djela
    Skračenje
    Da, skračenje se gubi i baca se vojnika u vod, gdje je zapravo i stvarno kažnjen
    Bosko se je spet vmešo
    Tako je druže kapetan, kaznite barabu
    Što se ti droljo mešaš, ha, pa sa tobom nisam još završio, ajd bježi tamo, 5 metara odavde, još si vojnik, nisi još kod kuče, čeka te najmanje jedan mjesečni rad a dobičeš i još, marš nazad
    Takoj se je prestrašen bosko umaknil, mlađa vodnika sta ga še premaknila par metrof z mahanjem dlani nazaj ob kapetanu, vsi so me veselo gledali, kapetan je prijazno ponudil roko in sva se rokovala in pokimal sem z glavo
    Pa zašto si još pokimao
    U sloveniji đentlmen pokima đentlmenu, tako su me vaspitali
    Slovenija je kao srbija, i ovde znamo ko je burazer, znaš burazeru, da se stvarno sviđaš svim vojnicima koje smo ispitali radi saslušanja, da sam doznao pravo istinu, a prava istina je
    Drugar zna prijatelja, znate inače jao meni
    Baš tako, kako dobro, dobro vojniče, polako u stroj, možda ču unijet i taj događaj u vojnu kartoteku zapravo moram, ajde kaži još to slovenče a onda ču i ja tebi kazat jednu istinu
    Sem ga gledal, je pokimal in vprašal
    Dal ja uopče moram šta da radim i zašto tako pitam znam jedino ja
    Ljubi Bog zna sve tako, da možete, da se odmorite
    Ko svi, ja postavljam pitanje
    Odmorte se i radite sa ljubavlju šta očete, život ide dalje i vi s ljubavlju
    Stvarno, hvala, dobro, znam, da si vaspitan i da možda zato tako pričaš pričalice
    Ko vjeruje priči, vjeruje, da je istina, vjeruješ šta vidiš i čuješ in čutiš u srcu
    Stvarno, pa tako je da, dobar odgovor, vjerujem, da je istina a tebi u povjerenju kažem, dok si u vojsci, molim te šuti sa ovakvim razgovorima, u vojsci je zabranjeno ulazit u crkvo svim vojnicima, to se kažnjava 4 dana zatvora, dal ideš u crkvo u sloveniji, za ovdje znamo, da nisi zalazio
    Pa kako, da vam kažem, kazali su, da ako me stvarno voliš onda voli sve ljudi, čovjek je čovjek, postoji ljubav u srcu čovjeka, a u kome je zlo nije više čovjek a izgleda ljudsko, zato izbegavam želje i mamac na kojem nije ljubav, idem gde idem, gde je ljubav tamo sam ali nikad sam, uvijek je ljubav samnom, u crkvi možeš, da sediš, a volim, da sedim u parku sa ljubavlju koju volim, čitali ste dosje, onda znate, da volim disko
    Ha ha
    Ha ha

    Po tem šou so vsi pazli name, na vsako besedo in gib.
    24 urno vohunstvo.

    Ovu časnu nagradu, jer dežurstvo v vojski je ipak na čast naroda jugoslavije, imaš lično od ovog što ga tako jebeš svaki dan a posebice ujutro, kad spavaš sa crnogorcem čak do pola sedam, lepo sam ti več više puta kazao, da se budi tada kada se budi ostala vojska, u pola šest barem, dal ti jasno
    Kot vreme, jasno je a sunčano če bit kad odeš
    Opet me jebeš, jeli
    Pa sigurno – dan odlaska je prijatan dan
    Dobro, to več razumijem, da se poboljšavaš, pa dal je to istina
    Sve što govorim vjerujem, da je resnica
    Nisam razumeo
    Tačno, a šta uopče razumiješ sem komandi u srcu
    A lisac, hočeš me zbunit, da povjerujem, da si lud, da bi mogao otič na više dana kuči, stvarno lukavo, pravi lisac
    Boli me patak šta govoriš al kad odeš bit če radostan pravi dan i noč za čago
    Šta
    Odjebi
    In sem se obrnil in odšel ven na dvorišče na čik, oficirščina se je še drl za mano po stopnicah
    E, slovenče, videčeš ti još svoga boga, da, pravo imaš, otič ču kuči ali ču prije tražit, da mi oduzmo skračenje, samo, da mogu da te jebem što dulje, he he

    Blo je zanimivo.

    Adio


    Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo,.

    Prispeval/a: Fredi dne nedelja, 1. februar 2009 @ 03:50 CET
    Pozdravljena Tatjana

    Hvala za cenjeno misel.
    Ljubezen ljubi brez preprek vse povprek.

    Verjamem, da kdor ljubi ni osamljen.
    Nisi osamljena, verjemi.
    Ljubi Bog je s teboj.

    Lep pozdrav iz srca


    Jugo/pasja trgovina

    Prispeval/a: Lario dne nedelja, 1. februar 2009 @ 11:55 CET
    Malčeva,

    če bi dobro prebrala Fredijevo pisanje, se ne bi šopirila in repenčila.
    Sicer smo itak navajeni na tvojo brezobrazno omalovaževanje nas vseh, ki se gremo včasih tudi humor.

    PS Z ničemer ti nisem dal povoda za tak napad.
    Stotnik Pulko ne spada zraven, vendar znaš advokatsko obrniti svojo pisarijo v napačno smer in poskušaš zopet biti glavna.



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,39 seconds