NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • nedelja 21-apr
  • Moja elektrarna by ENERTEC pokal Slovenije v akvatlonu 2024

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  • četrtek 25-apr
  • Tadej Toš: ABRAhmm

  • petek 26-apr
  • VegaFriday v Mariboru

  • sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Sanje   
    sobota, 11. april 2009 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: jože.k

    Vsi so ga pričakovali s strahom. Od zemlje je bil odaljen le še nekaj trenutkov. Drvel je z neznansko hitrostjo, videli so ga pri dnevni svetlobi, še bolj pošasten pa je bil v krajih, kjer je kraljevala noč. Celo morilci in tatovi, izrojena človečka rasa je obmirovala, ko si je našla zatočišče v skalnatih območjih, nosila s seboj naropano, nakradeno. Ostali so se zgrinjali okoli cerkva, svetih hramov upnja, spet drugi so le opazovali s strahom.

    Nenadoma se je zgodilo. Neznani del nebesnega sistema, del planeta je trčil v visoko gorovje. Zemlja je zaječala, se stresla, začela pokati po vseh šivih. Oživeli so vulkani, apokalipsa se je začela. Morje je udarilo po kopnem, strahotni valovi so v sebe posrkali cela mesta, poplaknili so jih, potresi ki so sledili so bili strahotni. Vse se je podiralo, rušilo zginjalo v nič.

    Gorovja so padala v morje, morsko dno je prišlo na površje.Naenkrat je prekrila dan noč, dan se je spremenil v eno samo uničujočo moro. Dim se je pomešal med oblake, se dvignil visoko nad vso zemejlsko oblo. Visoko zgoraj je na stotine letal zamanj iskalo primeren kraj za pristanek, obzorja, tla so se spremenile v sivo gmoto, v meglen oklep, ki je začel vladati zemlji.

    Zaradi pomanjkanja goriva so izginjali na površju zemlje skupaj z ljudmi, pristajali v plamenih v tisto malo kopnega, kar je še ostalo. Navigacija na zemlji je odpovedala, elektrike ni bilo več, povezava s sateliti je postala nemogoča, neizvedljiva. Letala so padala, le redka niso pristala v morju, za vsa je bil to zadnji let in pristanek ki se je končal z peklenskimi eksplozijami, koncem vsega kar je ustvaril človek, z njim.

    Ogenj, potresi, premikanje zemeljskega pod bremenom udara je ustvaril noč preko dneva, vse živo, zeleno se je spreminjalo, zginjalo. Le blato, nevidljivost ena sama negotovost, ogenj eksplozije ter hlad je zagospodaril, vonj po žveplu, dimu je ubijal še zadnje, zavladala je preteklost.

    Še tisti redki, ki so upali, so popadali, zmanjkalo jim je zraka, tistega ki bi ga vdihnili, ta ki je ostal je bil uničujoč. Povsod blato dim, dež pomešan s prahom, žveplom , vidljivost nekaj metrov v noči dneva, ki je objela zemljo. Nihče več ni žaloval za nikomur, vsi so postali preteklost, blato je prekrivalo, se zlivalo kot reke, pod seboj skrilo nek čas, kulturo, civilizacijo.

    Nevihtni oblaki in strele so postali gospodar peklenskega konca, sprememba zemljske površine, lava ki je po trku začela bruhati iz notranjosti zemlje je le še napravila trdno skorjo, skrila pod seboj . Iz nekdaj modre lepotice je nastala le z ognjem in tektonskimi premiki neprepoznavna v ogenj in dim spremenjena del gmota, ki je začela s svojo preobrazbo v nek drug čas.

    Iz morečih sanj sem se prebudil oznojen, vrtoglav, vesel da sem čutil, uvidel, da so bile sanje le ena sama mora, šel za pisalni stroj časa v katerem živim in začel razmišljati, kakšno pesem naj napišem zemlji, sebi, ljudem, da občutim resničnost trenutka, pozabim na sanje, eno samo uničujočo noč, trenutke, ko občutiš, da se ti bliža konec, vso nemoč v predvidljivem.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja jože.k
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Sanje | 10 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Sanje

    Prispeval/a: Nan dne sobota, 11. april 2009 @ 11:30 CEST
    Nekako takole?
    http://www.youtube.com/watch?v=s-ytuvG5G7M


    Sanje

    Prispeval/a: jože.k dne sobota, 11. april 2009 @ 17:36 CEST
    Žal za napisano nisem dobil navdiha nikjer drugod kot le v sanjah.Tako resničen občutek je bil, da se še danes zgrozim ob tej misli na sanje.Morda postanejo resničnost.Le noč za tem sem imel slične težke sanje, ki sem jih obdelodanil v besedi, za objavo se pa še nisem odločil.
    Lep pozdrav !

    jože.k


    Sanje

    Prispeval/a: MC dne sobota, 11. april 2009 @ 18:05 CEST
    Jože, jaz nisem še nikoli sanjal kaj takega. Še najmanj o kakem apokaliptičnem koncu sveta. Sploh pa, ne sanjam nobenih grozljivosti več, odkar že nekaj let ne hodim v kino, ne igram računalniških igric več, ne gledam grozljivk, nasilnih filmov in ne zahajam v cerkev. Nič ni v glavi, kar ne bi vanjo prišlo od zunaj oziroma preko zunanjih dražljajev. Če pa že predpostavim, da bi mogel verjeti tistim, ki pravijo, da sanje napovedujejo resničnost, potem sem lahko miren, ker vsaj na osnovi svojih sanj sklepam, da zagotovo ne bo nikakršne apokalipse. He, he - tako kot bolj zaupam svoji lastni pameti, tudi bolj kakor sanjam drugih, zaupam svojim lastnim sanjam.

    Jože, ne vem sicer, kaj počneš sicer, ampak, takole na splošno bi predlagal sledeče: Malo manj glej poročila, armagedonske filme, manj beri dnevne časopise, izogibaj se branju svetih spisov, ki napovedujejo konec sveta, ne hodi v mračne cerkve, ne obiskuj vudu seanse, šlogarje, astrologe in podobne ezoterične dušebrižnike, zelo pomaga tudi popolno izogibanje alkoholu, kavi, tobaku, tabletam, mesu in vsej kemično obogateni, procesirani industrijski hrani, bodi več v naravi, na morju, v hribih, na svetlobi, na soncu in grde sanje bodo zanesljivo izginile.


    Miren spanec in lep konec tedna ti želim

    :-)



    Sanje

    Prispeval/a: jože.k dne sobota, 11. april 2009 @ 18:23 CEST
    Tudi sam tu zgoraj ne hodim v kino, Tv gledam izključno mogoče poročila, več poslušam radio, sicer pa uživam ob glasbi, hodim na sprehode v gozd, ki me obdaja.Sanje so se pojavile iz nič, me dva dni pošteno utrujale in vznemirjale, izpuhtele, zdaj pa sem začel uživati ob pogledu na zelenje, cvetju, ki me obdaja.Resničen raj, daleč od mestnega hrupa.

    Lep pozdrav ter hvala za pozornost !


    jože.k


    Sanje

    Prispeval/a: Nan dne sobota, 11. april 2009 @ 19:37 CEST
    Jože, ni bilo mišljeno, da si "plonkal", samo tvoje sanje so me asocirale na tole računalniško. Zanimivo je, jaz ne hodim v kino in ne gledam filme, nimam TV-ja, časopis preberem enkrat tedensko in pogosto sanjam (meni še nevidene) futuristične scenarije.
    Lep pozdrav


    Sanje

    Prispeval/a: jože.k dne sobota, 11. april 2009 @ 20:27 CEST
    Zjutraj ko se dani, me zbudi ptičje petje, čez dan zareže v pesem gozdov kakšna motorna žaga ali traktor iz daljave.Morda še kakšna letala ali kosilnica z hrupom opozarjajo na sebe.V nočnem času je slišati divjad, pasji lajež, nekje iz daljave pisk. zvok vlaka.
    Resnično so bile sanje moteče, zato sem jih zabeležil, sicer pa ima življenje proč iz mest prednosti, ki bi jih težko opisal.

    Lep pozdrav !

    jože.k



    Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori GOSPOD.

    Prispeval/a: Fredi dne nedelja, 12. april 2009 @ 01:24 CEST
    Pozdravljen Jože

    Sanje so lahko včasih tud preroške.

    Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo,
    tako visoko so moje poti nad vašimi potmi
    in moje misli nad vašimi mislimi.

    Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba
    in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,
    jo naredil rodovitno in brstečo,
    dal sejalcu seme in uživalcu kruh,
    takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust:
    ne vrne se k meni brez uspeha,
    temveč bo storila, kar sem hotel,
    in uspela v tem, za kar sem jo poslal.

    Iz sanj, ki si jih sanjal se da razbrat ničnost človeka.
    Le kaj predstavlja človek v brezkončnosti vesolja?
    Nič oziroma vse.
    Človek si zato ti predstavlja človeštvo vse.
    Ni človeštva ni tebe, ker si človek.
    Torej?
    Svarilo ali opomin oziroma ljuba misel – glej, obstajaš.
    Res, obstajaš ampak al si obstojen?
    Kaj je obstojno?
    Kar se vidi al kar ni vidno?
    Al je vidna brezkončnost al se misli brezkončno?
    Al je misel brezkončna?
    Misliš le kolikor ti je dano vedet.
    Torej al je vesolje brezkončno?
    Kdo ve?
    Ljubi Bog ljubi.
    Sanjal si kar ti je bilo dano za sanjat.
    Pomen tvojih sanj:

    ČLOVEŠTVO ZBUDI SE IZ MOREČIH SANJ IN SE PREBUDI V LJUBEZEN

    Mogoče misliš pa saj ni tak ampak kdo ve?

    Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost.
    Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega.
    Pred vami sem bil slaboten, v strahu in velikem trepetu.
    Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči.

    Pa vendar oznanjamo modrost, in sicer med popolnimi!
    Toda ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta.
    Ti minevajo.
    Mi oznanjamo Božjo modrost v skrivnosti, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše veličastvo.
    Te ni spoznal noben mogočnik tega sveta.
    Kajti ko bi jo spoznali, Gospoda veličastva pač ne bi križali.
    Kakor je pisano:
    Česar oko ni videlo in uho ni slišalo
    in kar v človekovo srce ni prišlo,
    kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo,
    to nam je Bog razodel po Duhu.

    Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.
    Kdo izmed ljudi pa ve, kaj je v človeku?
    Mar tega ne ve le človekov duh, ki je v njem?
    Tako tudi to, kar je v Bogu, pozna samo Božji Duh.
    Mi nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi mogli spoznati to, kar nam je Bog milostno podaril.
    To tudi govorimo, pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh, tako da duhovne stvari presojamo z duhovnimi.
    Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha.
    Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno.
    Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.
    Kdo je namreč spoznal Gospodov um,
    da bi njega učil?
    Mi pa imamo Kristusov um.

    Spominjajte se tega in bodite močni,
    vzemite si k srcu, uporniki!
    Spominjajte se prejšnjih reči, iz davnine,
    kajti jaz sem Bog in drugega ni,
    Bog, in ni ga kakor jaz.
    Od začetka oznanjam konec,
    od davnine to, kar se še ni zgodilo.
    Pravim: Moj sklep obvelja
    in vsako svojo željo izpolnim.
    Od vzhoda kličem roparico,
    iz daljne dežele moža po svojem načrtu.
    Kakor sem govoril, tako bom izpeljal,
    kakor sem oblikoval, tako bom to naredil.

    Poslušajte me, trdosrčni,
    ki ste daleč od pravičnosti!

    Približal sem svojo pravičnost, ni daleč
    in moje rešenje ne bo mudilo.

    Podaril bom Sionu rešenje,
    Izraelu svoj sijaj.

    Da, verjamem ljubi Bog.
    Živim, v srci si ljubi Bog.
    Blizu je ljubi Bog Vaša rešitev človeštva.

    Nato sem videl novo nebo in novo zemljo.
    Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več.
    Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina.
    In zaslišal sem močen glas, ki je prišel od prestola in rekel:
    »Glej, prebivališče Boga med ljudmi!
    In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog.
    In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več.
    Kajti prejšnje je minilo.«
    Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel:
    »Glej, vse delam novo!«
    Rekel je tudi:
    »Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične!«
    Nato mi je rekel:
    »Zgodile so se! Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec.
    Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode.
    Kdor bo zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu Bog, on pa meni sin.
    Toda strahopetci in neverniki, pokvarjenci in ubijalci, nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v jezeru gorečega žvepla.
    To je druga smrt.«

    Sanjal si preroške sanje.

    Lep pozdrav


    Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori GOSPOD.

    Prispeval/a: jože.k dne nedelja, 12. april 2009 @ 04:22 CEST
    Nekje okoli pol leta je od prve objave tudi v Pozitivkah
    in nadaljevalo se je v sanjah.


    Tisoč dni in noči...


    Tako daleč je še....


    Nekje visoko, daleč je....
    Resnična, vendar je.
    Zvezda, ki se nam bliža,
    Nebesno telo, drobna pikica...
    Svetla, njen sij pa se veča...
    Maji so o njej pisali...
    Trikrat večja od zemlje.
    Morda manjša, večja.
    In prihaja nam naproti.
    Ima svojo začrtano pot...

    Niso le sanje,
    bo postala resničnost,
    se nam približala.
    Da spoznamo svojo majhnost,
    zagledanost v sebe,
    ranljivost, svoj včeraj,
    da razmislimo o danes,
    da nam pokaže jutri...
    ko vesolje spregovori...
    v vsej svoji veličastni moči...


    Še dobro, da je daleč,
    Daleč za tisoč in več dni,
    vendar bo hitro minilo.
    Bo pa še dovolj časa,
    da razmišljamo, se pripravimo,
    lahko da nas bo samo o ošvrknila,
    kot piš, hladen veter,
    ko združi preteklost in sedanjost,
    lahko pa so le sanje,
    moreča misel, nepričakovano...

    Lep pozdrav !

    jože.k


    Sanje

    Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 12. april 2009 @ 16:11 CEST
    Po tem bom izlil svojega Duha
    na vse človeštvo;
    in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali,
    vaši starčki bodo sanje imeli,
    vaši mladeniči bodo prikazni gledali;
    tudi na vaše hlapce in na vaše dekle
    bom v tistih dneh izlil svojega Duha.
    Delal bom na nebu in na zemlji čudovita znamenja:
    kri in ogenj in stebre dima;
    sonce se bo spremenilo v temo, luna v kri,
    ko pride Gospodov dan
    veliki in strašni.
    In zgodilo se bo:
    vsi, ki bodo klicali ime Gospodovo, bodo rešeni,... (Joel 3, 1-5)


    Poznamo veliko vrst sanj. Ene so lahko tudi preroške. Preroške so lahko vezane na usodo posameznika ali pa na skupino ljudi. Vsekakor je zelo pomenljivo, če se iste sanje ponavljajo.

    Kako živeti s sanjami, ki nam niso prijetne? Velikokrat ni drugega izhoda, kot da se jih kar navadimo in postanejo del našega vsakdanjika. Morda nam govorijo, da moramo kaj spremeniti v svojem življenju.

    MC je dal nekaj zanimivih napotkov. Sam bi k temu dodal, da tudi računalniki ne vplivajo vedno prav pozitivno na človekovo psiho. Že zaradi bližine sevanja na oči in možgane. Res je tudi, da računalnik lahko nadomesti in televizijo in radio in kino in cerkev in morje in planine...


    Lep pozdrav in vse dobro!


    hierhod




    Sanje

    Prispeval/a: ayana dne torek, 14. april 2009 @ 14:14 CEST
    Sanje in resničnost, kje je meja.
    Nekoč, ne tako v daleki preteklosti sem tudi sama imela podobne sanje. Nič kaj prijetnega. Konec sanj je bil veliko drugačni, meni kot vodilo za pot.
    Po vseh tragedijah ki jih človeštvo doživlja še vedno ne spusti nakradeno , naropano.
    Zemlja se nadaljuje rojevati v mogočni planet luči in v eni točki se razdeli na dve zemlji.
    Stari in novi planet Zemlja se hitro ločujeta, ločuje se tudi življenje in sama kvaliteta.
    Vse drugo kar sem pridobila v teh sanjah mi je govorilo o tem, da se vsak od nas sam odloča kje in kako naj prestopi.
    Dojela sem da gre za zavest vsega človeštva. Po teh sanjah, verjamem da imamo kot civilizacija veliko možnosti.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,52 seconds