Navodila za uporabo kako priti do stanja sreče, kaj vse je potrebno opustiti, spremeniti, začeti delati, govoriti in misliti popolnoma drugače…. Kaj sploh pomeni »biti srečen« in zakaj si človek želi do tega stanja, če ga niti ne pozna. Najprej je potrebno vedeti, poznati občutek kako je, ko si srečen, (to ne pomeni, ko si zadet od kemijskih substanc) potem pa narediti vse, da si to stanje ohrani.

Kako pa lahko začutiš občutek sreče? Vsakomur je dana to priložnost, če dovolj dolgo išče in išče. Nekdo bo našel to »stanje« v dveh treh poskusih, drugi bodo rabili teden ali mesec dni. Odvisno tudi, kam se bo kdo obrnil za pomoč in vodenje.

Večino joda v našem telesu je najti v ščitnici. Če se v ščitnici veže radioaktivni jod, je naravni jod onemogočen, delovanje žleze pa moteno. Dolgoročno radioaktivni jod poveča možnost, da zbolimo za rakom ali za kako drugo boleznijo žleze ščitnice. Ker ščitnica s hormoni, ki jih izloča, uravnava mehanizme vseh telesnih celic, motnje v njenem delovanju prizadenejo vse telo. 

K sreči ima radioaktivni jod, ki se lahko sproži ob jedrski nesreči ali eksploziji, razpolovno dobo osem dni; to pomeni, da se v tem času njegovo sevanje zmanjša na polovico, v šestnajstih dneh pa na četrtino prvotne moči.

"Ko občutek ljubosumnosti že tako močno vpliva na miselni tok, da lahko že govorimo o obsedenosti, pogosto nastopi tudi potreba po nadzorovanju partnerja," opisuje specializantka psihoanalitnične psihoterapije.

"Občutek ljubosumnosti, je del našega biološkega ustroja, zadnje raziskave kažejo da ga lahko umestimo v del naše instinktivne narave. Ljubosumje izvira iz strahu pred izgubo ljubljene osebe ali že samo iz tega, da bo jo potrebno deliti še z nekom," pojasnjuje specializantka psihoanalitnične psihoterapije Eva Kokol.

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste zaslišali glasbo in se je v vas nekaj prebudilo, da bi z veseljem premaknili noge in zaplesali? Glasba je nekaj najlepšega, kar se je zgodilo človeku. Ponese nas v nek drugačen in prijazen svet, kjer vladata radost in veselje. Glasbe namreč ne poslušamo iz hudobije, pač pa iz veselja. In tako vemo, da je na svetu v vsakem trenutku nekaj dobrega – dokler bo glasba, se nam ni treba ničesar bati.

Večina ljudi bi na vprašanje, kako čuti glasbo, odgovorila, da s sluhom. Pa vendar obstajajo ljudje, ki glasbo nosijo v srcu in za to, da lahko plešejo, ne potrebujejo sluha. Gluhi glasbo in tudi občutke zaznavajo s pomočjo tresljajev in z opazovanjem drugih. Na glasbenih koncertih imajo večkrat v rokah balone, da lahko prek njih zaznavajo tresljaje, ki se prenašajo po zraku, prek stvari, tal in podobno.

Dandanašnji dan pri nas književnost večinoma služi predvsem povzročanju zgage. Kot trni se zasaja v pete učencem in dijakom, da ne morejo pohajati naokoli in početi neumnosti, temveč morajo z nogami v zraku kot bolniki ždeti in brati. Učiteljev, ki se prebijajo skozi njihova nečitljiva in neberljiva dognanja, do katerih so se dokopali ob branju, ne peče samo grlo, temveč tudi oči in srce (če ga imajo).

A trpljenje enih in drugih ni nič v primerjavi s trpljenjem pisateljev. Oni trpijo, ko pišejo: vsako besedo si tako rekoč izrežejo iz živega tkiva. A ne povsem, kajti ko te besede kasneje ustno mrcvarijo pred občinstvom na kakšnem literarnem večeru, mora v njih brbotati kri, da to prežvekovanje boli. Boli seveda tudi vseh pet poslušalcev … In vseh petdeset bralcev, ki se odločijo knjigo (pre)brati …

V času, ko je vsega dovolj in preveč, se vse vrti okrog kakovosti. A govoriti o kakovosti človeka je precej nenavadno. Pa vendar se tega v vsakdanjih pogovorih – pri »opravljanju drugih« – pogosto dotikamo. Vajeni smo govoriti po značaju, lastnostih, odlikah in hibah posameznikov ter komentiramo njihova dejanja. Gre za sodbe in mnenja našega ega, ki nadvse rad zavzema vzvišen položaj in si lasti status pametnejšega.

Naša »opravljanja« bi imela vsaj nekaj pozitivnega učinka, če bi iz hib in dejanj izluščili kak nauk zase in dojeli, da nas vse to uči – o naših lastnih hibah in napakah. Čeprav je to marsikomu težko sprejeti, druge obsojamo predvsem takrat, ko v njih opažamo lastnosti nas samih. A tega si navadno ne priznamo, kajti ego sodi lastna dejanja po povsem drugačnih kriterijih.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Zaradi sodobne otroške hrane zrastejo večji sinusi in izrazitejše ličnice
Zaradi dihanja skozi usta namesto skozi nos imamo mnogi krive zobe in čeljusti, deformirana usta, zakrnelost obraznih kosti … O tem je napisana zajetna knjiga Dihaj ameriškega raziskovalnega novinarja Jamesa Nestorja, ki nas prepričuje, naj bi večino časa dihali skozi nos.

Temu pa močno pritrjuje tudi slovenski zobozdravnik Damir Škripec Larisseger, dr. dent. med. (zzadtermini@gmail.com) Otrokom in tudi odraslim ne le svetuje, marveč jih tudi opremlja s pripomočki in jim nudi trening za popravo deformacij. Z njim smo se pogovarjali v prostorih naravnega biološkega zobozdravstva ZZAD v Ljubljani.

Piše: Neža Mrevlje v Vivi www.viva.si

Ujeti, občutiti in deliti srečo
O čem govorimo, ko govorimo o občutjih sreče pri otrocih? Gre za sprejetost, pozornost, ljubečnost ali varno navezovanje, opravljanje razvojnih nalog in spoznavanje sveta? Pravzaprav za vse našteto. Zato ko na doživljanje sreče pri otrocih pogledamo s stališča čustvenega, socialnega in osebnostnega razvoja, vidimo, da govorimo o notranjem miru, pomirjenosti, izpolnjenosti in zadovoljstvu.

Gre torej za stanja ugodja, ki jih prinašajo občutki »tople povezanosti in lastni razvojni dosežki,« poudarja klinična psihologinja in psihoterapevtka razvojno analitične usmeritve in sistemska družinska terapevtka Bojana Moškrič. »

Kljub mnogim nevšečnostim in vsem tegobam, če pogledamo, da smo do ljudi karseda prijazna država, ne v smislu bogastva, ker smo ena revnejših evropskih držav.

Glede mirnejšega bivanja tudi, smo kar stabilni.

Ko pogledamo imamo ljudje glede na to, da je bolezni v svetu in tudi pri nas, zelo veliko, le nekako karseda dostopno zdravstvo in tega usluge, da ljudje le dobimo ustrezna zdravila, ne glede na status.

4. pogovor iz dnevne sobe: Ali je naš um naš prijatelj?

Toplo pozdravljeni v naši dnevni sobi. Zunaj je mrzlo, znotraj je toplo. Postrezite si z lovorjem čajem in s krofi. Pa gremo skupaj na dogodivščino s prijateljem umom. Ste prebrali 3.pogovor? Če ste, boste lažje razumeli kaj je napisano spodaj.

Ali je naš um naš prijatelj?

Kako se počutimo s prijatelji? Mislim s pravimi prijatelji. Verjamem, da zelo dobro. Zato so tudi naši prijatelji. Kako se pa počutimo z našim umom? Ali um naredi vse, da bi se mi počutili dobro? Da bi bili mi srečni, zadovoljni, veseli, polni upanja, ustvarjalni in s kopico volje do življenja?

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

V Sloveniji bodo gradili piramido po vesoljskih načrtih
Spomladi bo v Sloveniji potekalo srečanje s člani Inštituta Dakila, kmalu pa bo za Slovence organizirano tudi potovanje v Brazilijo, kjer se bodo lahko na lastne oči prepričali, ali gre za legendo ali resnico - da amazonski deževni pragozd skriva izgubljeno mesto najstarejše civilizacije Murilov, ki so prišli na Zemljo pred 450 milijoni let.

Obstoj te nekdanje domnevne prestolnice sveta, ki skriva veliko bogastvo in posebne tehnologije, pomembne za razvoj človeštva, po trditvah raziskovalnega inštituta Dakila dokazujejo posnetki iz zraka, ki prikazujejo simetrične ravne črte in kvadrate sredi gozda.

Kaj ljudje smatramo kot normalno, odstopajoče ali patološko določajo družbene norme okolja, v katerem živimo. Število z določeno diagnozo ali »motnjo« diagnosticiranih otrok se med kulturami pomembno razlikuje. Družbeno pogojenost je še posebej izrazita pri motnji hiperaktivnosti in pozornosti (ang. attention deficit hyperactivity disorder - ADHD), saj število otrok z diagnozo ADHD bistveno odstopa v ZDA, v Evropi pa so razlike med državami prav tako očitne. Najmanj hiperaktivnih otrok z motnjami pozornosti prepoznajo na Finskem in v Franciji, več pa v Veliki Britaniji in tudi pri nas.

Duševno zorenje
Otrokova duševnost in možgani se spreminjajo postopoma in počasi - govorimo o procesu zorenja. Gre za postopnost duševnega razvoja. Tudi otrokova osebnost se do konca razvije šele v obdobju mladostništva, zato so mnenja staršev, da ima njihov 5-letnik že tako močno voljo, da sam pove, kaj hoče, in mu pri tem ne gre oporekati, z psihološko-razvojnega vidika nepodprta.

Pred nami je zgodba s čudovitim naukom, ki ga je vredno vzeti za svojega in ga živeti s svojim življenjem: Nekoč je reven fant Howard, ki je prodajal stvari od vrat do vrat, da bi si lahko plačeval šolanje, ugotovil, da ima v žepu le še kovanec, bil pa je strašno lačen.

Odločil se je, da bo v naslednji hiši poprosil za malo hrane. Vrata mu je odprlo tako čudovito mlado dekle in fant je bil tako zmeden, da je komaj lahko kaj rekel. Namesto, da bi prosil za hrano, je lahko izdavil le nekaj besed in jo prosil le za kozarec vode.

Dekle pa si je mislilo, kako lačen izgleda fant, in mu je prineslo kozarec mleka. Počasi je popil kozarec mleka in vprašal dekle:

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Čeprav je porcija hrane, ki jo uživamo, zelo pomembna za ohranjanje telesne teže, obstajajo zdrava živila, ki vas lahko nasitijo, bogata pa so z vitamini in minerali. Pa ne govorimo o zeleni solati brez soli in kisa, temveč o okusnih zalogajih, ki jih lahko mirno grizljate brez slabe vesti.

1. Pokovka – verjeli ali ne, je to ena najbolj zdravih in najmanj kaloričnih grickalic, kar jih je. Pri tem ne mislimo tistih z okusom masla ali sira, marveč na klasična zrna koruze pokovke, ki jih sami razpokate v ponvi z nekaj kapljicami olja in jih osolite. Pokovka vsebuje minimalno kalorij in veliko vlaknin, ki so dobre za prebavo. Če jih želite dodatno začiniti, dodajte malce paprike v prahu, čilija ali popra.

"Največ dobrega lahko stori oče svojim otrokom tako, da ljubi njihovo mater." Približno tako se je glasila misel, ki sem jo prebral pred mnogimi leti, žal pa se več ne spominjam niti imena njenega avtorja niti tega, kje sem jo prebral. O tem, kaj konkretno je imel avtor v mislih in kaj nam je želel sporočiti, seveda ne morem pisati, lahko pa razodenem, kaj je ta misel sprožila v meni.

Najprej sem pomislil, da lahko oče za dobrobit svojih otrok vendarle stori še kaj več, kot da zgolj ljubi njihovo mater. Toda kmalu se mi je posvetilo, da je nemara avtor s to mislijo želel povedati: če bo zadoščeno materini potrebi po ljubezni in sprejetosti, bo ta lahko svojim otrokom nudila mnogo več ljubezni, topline in podpore. Zveni logično, vendar si uvodno misel lahko kdo utegne razlagati tako, kot da je vsa odgovornost za čustveno blagostanje v družini na očetovih plečih, kar seveda ni res.

Nekoč smo naredili na štoru srce iz rož.

To se da povedati in izraziti,
a le skozi kaj vse je potem moralo iti otroško človeško srce,
pa se ne da povedati.

Res je rojstvo in rojstni kraj v tej naravi nekaj, kar ima človek v večini rad in zelo spoštuje.

Vendar je to rojstvo, če pogledamo v iskreni luči resnice, bilo izvir vsega tudi mnogih bridkosti.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Izpostavljenost močni svetlobi poveča spolno ugodje pri moških z nizko spolno željo. Italijanski znanstveniki so odkrili, da fototerapija, s katero zdravijo nekatere vrste depresije, povečuje raven testosterona, kar vodi do večjega užitka v spolnosti.

V študiji so moške z zmanjšano spolno željo razdelili v dve skupini ter eno izpostavili močni svetlobi, drugo pa manj intenzivni umetni luči za pol ure zgodaj zjutraj v obdobju dveh tednov. Presenetilo jih je, da se je pri tistih, ki so bili izpostavljeni močni luči, spolna želja potrojila, medtem ko je v kontrolni skupini ostala ista.

3. pogovor iz dnevne sobe (od 21.): Kako deluje naš um?

Prisrčen pozdrav v naši sončni dnevni sobi. Kako se počutite? Danes nas čaka ingverjev čaj in rožičevo pecivo. Kar izvolite. Udobno se namestite in se vključite v pogovor.

Uvod
Fizična oblika človeškega in živalskega sveta ima neke skupne zakonitosti (nagone, potrebe), po katerih deluje. To so lakota, žeja, izločanje, ohranjanje vrste, preživetje. Tukaj se vsaka podobnost med živalskim in človeškim konča, saj ima človek um, ki ga žival nima.

V našem vsakdanu nas mučijo in dušijo različne stvari, ki nam ne dajo možnosti za normalno uživanje življenja. Da se lahko vsaj malo odmaknemo od stresnega sveta nam pomagajo različne tehnike sproščanja. Ena izmed njih je tudi terapija oziroma meditacija z gongi.

Pomaga nam, da zapolnimo svoj dnevni ritem z optimizmom, se otresemo negativne energije in se poglobimo v svoj notranji jaz. Z zvoki gonga razvajamo svoje misli in zaživimo zdravo psihično in fizično življenje.

Po mnenju nekaterih katoličanov bom jaz ki nisem krščen, nimam zakramentov, birme, ne poznam sto grehov, nisem nikoli okusil tistega piškotka, (ki je jagnje božje, ki od jemlje grehe sveta) zagotovo odšel po smrti v pekel.

Seveda vsi oni bodo pa odšli v nebesa, ker nebesa so rezervirana samo za kristjane. Vsi ostali hindujci, budisti, muslimani, taoisti, Indijanci in brezverneži pa bodo odšli v pekel. Kakšna kratka pamet.

Popolnoma nepomembno je kateri religiji pripadaš, (tudi če nobeni) pomemben je tvoj odnos do energije, ki te živi, pomemben je tvoj odnos do narave, do živali in do drugih ljudi.

Obstaja stvar, ki bi jo lahko poimenovali opitost v toku nesmotrnega zasledovanja tega, kar si zmotno predstavljamo kot duhovnost. V krščanskem Svetem Pismu je zelo moder nasvet, naj si “dokažemo vse” in obdržimo le tisto, kar je dobro; ta nasvet je prav tako pomemben za študenta okultizma, ki misli, da se je ločil od tistih “inferiornih” ljudi, ki so se odločili, da bodo sledili neki dogmi ali pa skušali pridobiti sporočila od umrlih sorodnikov - ali sovražnikov - tako kot spiritisti, ki verjamejo v “deželo večnega poletja” in v “vračajoče se duhove”.

Spokojna površina morja duha je edino ogledalo, v katerem je mogoče nemoteno ujeti odseve duhovnih stvari. Ko študent stopi na pot in tu pa tam ugleda prebliske svetlobe ali kako se mimo njega valijo krogle zlatega ognja, to še ne pomeni, da začenja videti dejanski Jaz - čisti duh.

LAHKO ZAČNEMO S TEM, DA SE DRŽIMO OBLJUB, KI JIH DAJEMO SEBI

Kaj pomeni čustvena inteligentnost? Kako se jo meri?
Najpreprostejša razlaga govori o tem, da čustvena inteligentnost pomeni sposobnost zavedanja svojih čustev in ustrezno ravnanje z njimi. To ravnanje in izražanje čustev naj bo takšno, da podpira našo osebno rast in ne škoduje drugim ljudem.

Obstajajo testi, ki lahko pokažejo, kje smo šibki in kaj bi bilo potrebno razvijati. Ovrednotimo lahko posamezne naše sposobnosti kot na primer komunikacijske veščine, sposobnost reševanja konfliktov ali izražanja čustev, sprejemanje kritike, izražanje svojih potreb, stopnjo prilagajanja in podobno. Vendar bi bilo preveliko poenostavljanje, če bi na podlagi teh testov čustveno inteligentnost merili po neki lestvici ali vrednostnem sistemu.

V 3. delu smo pregledali »dokaze« za obstoj boga, s katerimi so teologi in laiki stoletja na vse krempelje poskušali dokazati obstoj izmišljenega bitja, v resnici pa so z nesmiselnimi in lažnimi dokazi še sami samo potrjevali, da bog ne obstaja. Odličen primer je seveda »dokaz«, da bog obstaja, ker tako piše v bibliji. Drugi in enako značilno nesmiseln »dokaz« za obstoj boga je vera: »Ker verjamem, da bog obstaja, bog obstaja!«

Oba »dokaza« se v ničemer ne razlikujeta od naslednje »dokazne« izjave: »Bla, bla, bla, bog obstaja!« Namesto »bla, bla, bla« lahko napišete karkoli.

Po skupnem sodelovanju s teologi in verskimi laiki pri dokazovanju, da bog ne obstaja, ha, ha, ha, poglejmo zdaj še argumente in dokaze, ki trdijo, da bog ne obstaja.