Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061221214803233

Kako od staršev? torek, 21. november 2023 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Kultura sodobne družbe in zdrava pamet mladim narekujeta, naj se čim prej osamosvojijo, pretrgajo simbolno vez s starši in zaživijo svojo lastno, odgovorno življenje. Vendar smo danes priča podaljšani odvisnosti mladih od staršev, kar jim preprečuje samostojno življenje. Tako se lahko vprašamo ali gre resnično za izbiro mladih med iskanjem ležernega, brezskrbnega življenja v hotelu “mama” in med odgovornim soočanjem s svetom? Ali pa mladi zaradi prenasičenega trga delovne sile nimajo te vrstne izbire in so proti svoji volji prepuščeni odvisnosti od staršev? Ena od naloga staršev naj bi bila, da na svoje otroke prenesejo občutek za samostojno in odgovorno življenje. Mladi imajo svojo prvo priložnost, da pokažejo samostojnost po zaključku šole oziroma študija. Seveda, če imajo to srečo, da dobijo svojo prvo službo, ki naj bi jim prinesla finančno neodvisnost. Pa vendar ne smemo pozabiti na dejstvo, da je po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, med 90.007 registriranimi brezposelnimi v Sloveniji, kar 20.460 mladih starih od 25 do 30 let, ki so iskalci prve zaposlitve. Med temi je 1839 mladih, ki so registrirani kot brezposelni z diplomo. K njim se pridružujejo tudi mladi, ki so brezposelni ne glede na njihovo uspešno opravljeno specializacijo, magisterijem ali doktoratom. Marca 2006 je Slovenija zabeležila 5,5% intelektualcev, med temi 42 doktorjev znanosti, ki kljub svoji uspešnosti v svetu modrosti nimajo možnosti za samostojno življenje. V večini evropskih držav je prehod mladih iz šole na trg dela močno zaznamovan s stopnjo izobrazbe, zato starši svoje otroke zelo spodbujajo k študiju, ki naj bi jim prinesel lažjo samostojnost. Realnost pa se kaže v popolnoma drugačni luči. Od obljub, ki smo jih mladi nenehno poslušali, je ostal le pepel. V državah članicah Evropske unije je bila po podatkih Eurostata v letu 2005 registriranih 18,7% mladih, ki so brezposelni in še niso dopolnili 25 let. Za težave pri iskanju prve zaposlitve je kriva deloma država ter delodajalci, ki neradi zaposlujejo kandidate brez delovnih izkušenj. Odzivi naših prošenj in ponudb so nični zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj. Zato se lahko vprašamo, kako naj si mladi, ki smo dolga leta študirali pridobimo delovne izkušnje, če nam ni dana priložnost, da pokažemo svojo zmogljivost? In kako se naj potemtakem osamosvojijo od staršev, če nimajo niti osnovnih pogojev za preživetje? Na trg dela mladi, ne glede na visoko stopnjo izobrazbe zelo težko vstopijo. Tako smo mladi na nemilost in milost prepuščeni institucijam socialnih centrov, ki nam mesečno odobravajo okoli 47.000 SIT. In kako naj s temi finančnimi sredstvi zaživimo samostojno življenje, če pa z njimi ne moremo pokriti niti najemnin in stroškov bivanja? V takšnih okoliščinah jim ne preostane nič drugega kot, da so še naprej v varnem zavetju staršev. Le tako lahko namreč živijo dostojanstveno življenje. Še vedno pa nam ostaja vprašanje, kako naj zaživimo v dostojanstvu mladi, ki nam ni omogočeno, da bi se v teh negotovih časih zatekli v varno gnezdo staršev? Občudovanja vredni smo vsi tisti, ki nam uspe živeti odgovorno življenje brez podpore staršev. Kajti najemodajalce nikoli ne zanima od kod kdo jemlje denar za plačevanje visokih bivalnih stroškov. Vsi intelektualci, ki smo v času študija sanjali o kvalitetnejšem življenju s pridobljeno izobrazbo, smo padli na kruta realna tla. Postalo nam je žal, da smo študij sploh dokončali, saj smo imeli v času študentskih dni boljše pogoje za življenje. Status študentov nam je namreč zagotavljal skoraj brezplačno prehrano, študentski servis pa nemudoma pridobljeno delo, ki nam je prinašalo pogoje za brezskrbno življenje. Sedaj se oziramo nazaj in objokujemo svoja leta brezskrbnosti. Seveda gremo lahko nahraniti svoje lačne želodčke v menze za brezdomce, tudi prenočišče lahko najdemo v zavetiščih, pa vendar se povprašujemo kam pelje vse to. Zavedamo se dejstva, da univerze razpisujejo veliko študijskih mest, ki proizvajajo brezposelne ampak nič ne storimo za to, da bi postali vidni in se uprli tej kulturi, ki vodi v destrukcijo. Nikakor ne smemo zanemariti dejstva, da obstajajo tudi mladi, ki si sami ali pa jim starši omogočijo pogoje za samostojno življenje pa so navkljub temu še vedno v psihološki odvisnosti od staršev, ker jih le-ti niso naučili, kako pretrgati simbolno vez in zaživeti kot popolnoma samostojni posamezniki. Tovrstni mladi si zavoljo svoje psihološke odvisnosti zatekajo k potrošništvu in zabavam, ki jim ponudijo le trenuten občutek samostojnosti. Tako lahko sklenemo, da v naši kulturi obstajajo mladi, ki ne glede na svojo finančno neodvisnost ohranjajo svojo psihološko odvisnost od staršev. Na drugi strani pa so mladi, ki bi si raje izbrali odgovorno življenje s pretrgano simbolno vezjo s starši, pa jim žal sistem trga delavne sile tega ne omogoča. Tretjo stran pa predstavljamo mladi, ki smo intelektualno dobro podkovani, že leta samostojni, a nam skrb za zadovoljitev osnovnih bioloških potreb požre veliko časa, ki bi ga lahko preživeli bolj koristno. Če v Sloveniji ne bomo hitro ukrepali, bomo priča večji družbeni konfliktnost, kriminalu ter zmanjševanju varnosti zaposlitve in socialne varnosti. Struktura sistema trga delovne sile bi morala nujno slediti spremembam po skandinavskem vzoru, ki temelji na koordinaciji politik, socialne varnosti in fleksibilnih oblikah dela, kar bi v očeh mladih zopet vzpodbudil optimizem in svetlejšo prihodnost. Koordinacijo pa bi morala prevzeti vlada, saj jo zato tudi plačujemo in je odgovorna davkoplačevalcem, ki so v večini primerov starši, ki svojim otrokom želijo čimprejšnje samostojno življenje. Patricija Škoberne Komentarji (0) www.pozitivke.net