Piše: Sonja A. Mrak

Mnogo ljudi želi živeti v skladu z duhovnimi ideali, med katere spadajo nesebična pomoč drugim ljudem, širokogrudnost, ljubeznivost, radodarnost in še nekaj takih lastnosti, saj v številnih knjigah lahko preberemo, kakšno je idealno vedenje, h kateremu bi morali neprestano težiti.

Pri tem pa pogosto pozabljamo, da je večina ljudi danes na dokaj nizki stopnji čustvene zrelosti in zavesti o odnosih. Ljudje so ali preplašeni ali pa se premalo zavedajo občutkov in potreb drugih ljudi ter tako niso sposobni spoštovati njihovih osebnih meja. Tako se lahko oseba, ki se neprestano trudi biti ljubezniva in je pripravljena pomagati vsakomur, znajde v položaju, ko drugi ljudje te lastnosti od nje preprosto pričakujejo in jo na ta način izčrpavajo.

Pred kratkim sem prebrala šalo o tem, zakaj moški ne jočejo. Pravi, da moški v preteklosti niso jokali, ker so bili tako vzgojeni. Danes pa ne jočejo, da se jim ne razmaže šminka. 
V preteklosti naj bi bil torej moški bojevnik, glava družine in neomajna avtoriteta. 

Pričakovali bi, da je kot tak imel dovolj testosterona, da tudi v spolnosti ni imel težav, če je že lahko nosil 30 kilogramov težek oklep in vihtel težek meč ...
No, tako si mi predstavljamo preteklost. Resnica pa nikoli ni črno-bela. Pritiski na moške se morda spreminjajo, zagotovo pa so bili vedno prisotni in včasih celo bolj hudi kot danes.

Zajtrk je pomemben, tudi če želite izgubiti telesno težo. Če boste za zajtrk izbirali zdrave jedi, vam bo to pomagalo nadzorovati skupen vnos kalorij, kar bo poskrbelo za učinkovito izgubo teže. "Ljudje ne jedo zajtrka, saj menijo, da tako zmanjšujejo vnos kalorij, a do dopoldneva in kosila so že povsem sestradani," pravi Milton Stokes, glavni dietetik bolnišnice St. Barnabas v New Yorku.

#1 Uživanje zajtrka prebudi vaš metabolizem
Vzdrževanje dobre prebave je pomemben del dolgoročne izgube teže. Ker ponoči ne jemo, je naše telo zjutraj v fazi blagega posta - kot da ne bi imelo na voljo hrane. Če do kosila ne pojeste ničesar, ste lahko brez hrane vse do 18 ur.

Kako lahko spoznate Resnico?

Zelo pomembno je, da veste, da je življenje na planetu karmična predstava, ki je vnaprej inscenirana in sproti režirana. Karmičarji so za to, da se scenariji odigrajo po njihovem načrtu, v bližino ljudi poslali svoje nameščence iz karmičnih centrov, ki s pomočjo posebne tehnologije in podtikanja misli, občutkov in čustev, poskrbijo, da ljudje naredijo, kar so načrtovali še pred njihovim rojstvom.

V karmični predstavah se odigravajo nove predstave, odplačujejo stari karmični dolgovi naših inkarnantov - ljudi z drugi planetov, s katerimi mi nimamo nič, ali kombinacija obeh možnosti - novi dramski zapleti in zaključevanje starih.

V današnji vse bolj napeti in nezdravi družbi, v kateri ima vse več ljudi vedno manj priložnosti ukvarjati se s samim seboj, saj je zunanjih izzivov vedno več, je odtujenost postala eden od glavnih socialnih problemov. Ne pogovarjamo se, hodimo drug mimo drugega, ne zanimamo se za nikogar, problemi drugih nas pustijo hladne, tudi telefoniranje je s pojavom žepnih telefonov omogočilo ustvarjanje distance, ki se nam zdi prepotrebna, da bi se zaščitili pred vdorom sveta v našo zasebnost, našo glavo, naše misli …

Toda ko je kontakt z drugimi zreduciran na najnujnejše, je tudi možnosti za refleksijo, odziv, ogledalo vse manjši. Tako tudi izgubljamo možnost za primerjanje z drugimi, posledično pa za ustvarjanje mnenje o sebi. Ker nam mediji vsakodnevno servirajo milijone (zvečine nepotrebnih) informacij in "vzorov", sčasoma izgubljamo občutek, kateri so pravi.

V naši okolici je živela družina, v kateri je vladal alkohol. Ker ženo dobro poznam in me je njena zgodba ganila do srca, sem se odločila, da jo zapišem.

Njen mož je prihajal vsak dan pijan domov in jo pretepal, ona pa je to molče trpela in gledala. Mož hodi v službo v bližnjo tovarno, vendar pa je na delovnem mestu velikokrat pijan, tako da je bil predlagan v disciplinski postopek. Sama ima dokončano le osnovno šolo in ni bila nikjer zaposlena. Sama je skrbela za družino ter je bila ekonomsko in čustveno odvisna od moža. Pogosto je jokala, bilo jo je strah in bila je polna občutkov krivde.

Piše: Boža Negovan v Vivi www.viva.si

Kukanje v zasebne misli
Spolne fantazije so naraven, normalen psihološki fenomen, podoben sanjam, pravi Wendy Maltz, soavtorica knjige Zasebne misli: Raziskovanje moči ženskih spolnih fantazij. Podobno kot pri sanjah so nekatere spolne fantazije zabavne in prijetne, druge pa moteče in neželene.

Maltzova, ki je sicer strokovnjakinja za spolno zdravje, nas spodbuja, naj se poučimo o svojih spolnih fantazijah. Več ko vemo o njih, večja je verjetnost, da nas bodo zabavale, pravi. Fantazije, ki krepijo samozavest in intimnost s partnerjem, so navadno najprijetnejše in ponujajo največje zadovoljstvo.

Seme mojega duhovnega nagnjenja je hitro klilo. Skupaj z njim pa je rasel tudi plevel – odpor do pobožnjaštva in fanatizma. Takrat sem zaradi dolgih las, s katerimi sem nasprotoval ustaljenim pravilom, postal tarča vseh, ki so sovražili hipije, tudi policije, ki me je redno ustavljala, preiskovala in nadlegovala. V resnici sem čutil nekakšno žalostno izpolnitev, če so me ljudje sovražili zaradi dolgih las, manjšinske vere ali tega, v kar sem verjel.

Počaščen sem bil, da so me preganjali zaradi plemenitega ideala in da se nisem prodal splošno uveljavljenim merilom. Začelo pa se mi je tudi svitati, da bi si z ljudmi, ki me sovražijo, delil skupno bolezen, če bi jih tudi sam sovražil. Hrepenel sem po tem, da bi se prebil skozi sektaške ovire in odkril notranje bistvo vseh ver, Božjo enost. Na kolidžu sem študiral psihologijo in humanistične vede, toda meditacija in glasba sta bili zame še vedno na prvem mestu.

Nikoli v življenju nisem znal moliti. Nisem vedel, kako. Končno se nisem niti več trudil, da bi se naučil moliti.

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema blazinama. Ob postelji je bil prazen stol. Duhovnik je takoj pomislil, da so očetu rekli, da ga pride obiskat.

»Kot vidim, ste me že pričakovali,« je dejal župnik.

Človek se je od najbolj ranih dni svojega zavestnega bivanja zanimal za sanje. Sanje v glavnem zadevajo astralno življenje; v dobi Atlantide, ko je človekovo zavedanje temeljilo na astralni ravni, je bila osnovana popolna znanost o sanjah. Z minevanjem dob in še zlasti z zatonom in kasnejšim dokončnim uničenjem atlantske civilizacije pa se je ta znanost izgubila.

Danes jo do neke mere oživljajo posamezni psihologi, ki poskušajo dokazati povezavo med sanjskim življenjem in stanjem svojih pacientov.
V vsem tem času pa zanimanje za sanje ni nikoli pojenjalo in vsaka civilizacija je poznala mage, preroke, vedeževalce in jasnovidce, ki so razlagali sanje članom kraljevih družin, inteligenci in človeku z ulice.

Bog je ustvaril Zlo

Kljub temu, da verniki kot božji advokati trdijo, da je bog dobro bitje in da on ne ustvarja Zla, ker ga baje ne more (!), čeprav je v bibliji krvi do kolen, saj verne hujska k poboju vseh, ki so proti njemu, Zlo pa naj bi pod Satanovo komando delali samo slabi, grešni in prekleti ljudje, jih njihova »sveta« knjiga postavlja na laž.

Jahve, ljubosumni, jezni in maščevalni mitološki biblijski bog sam pravi, da je on ustvaril Zlo: Isaiah 45:7 [7] “I form the light, and create darkness: I make peace, and create evil: I the LORD do all these things.”

Izaija 45:7 [7] “Oblikujem svetlobo in ustvarjam temo: Jaz ustvarjam mir in ustvarjam zlo: Jaz, Gospod, delam vse to.”

V kolikor se velikokrat spopadate z nizko samozavestjo ste gotovo že slišali, da morate bolje poskrbeti zase.

Lahko si privoščite masaže, kopeli, nego obraza,  manikure, pedikure, bolj kvalitetno prehrano in spanje. Vendar vam vse to lahko pomaga samo, če že sami menite, da si tretmaje tudi zaslužite. Sicer vas lahko po vsej tej luksuzni negi ujame neupravičena krivda, kar pa ne pomaga vaši samozavesti. 

Zato se morate najprej redno posvečati »notranji negi«. V nadaljevanju predstavljam 2 primera, kako se posvetiti sebi:

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Čudež, imenovan miso
Ali že veste, kaj je miso? Za vse, ki vedo, odlično, za tiste pa, ki zanj še niste slišali, bo tale prispevek ravno pravšnji. V eni od epizod kviza Lepo je biti milijonar je moral tekmovalec odgovoriti na vprašanje, kaj je miso. Eden od ponujenih odgovorov je bil, da gre za vrsto hrane, ker pa tekmovalec tega ni vedel, je ostal praznih rok. Na kratko: miso je pasta slankasto-sladkastega okusa, ki jo pridobivajo s fermentacijo ječmena, soje in morske soli.

Najpogosteje je v rabi za pripravo juhe miso, saj že žlička misa zadošča za skledo juhe. Preden juho postrežejo, nekaj misa raztopijo v že pripravljeni skledi, raztopljeni miso pa prelijejo s predtem pripravljeno juho. Miso, ta bogata, slana začimba, pooseblja bistvo japonske kuhinje, Japonci pa slovijo po tem, da so iz pripravljanja in postrežbe juhe miso razvili pravcato umetnost. Miso je pomembno živilo makrobiotične kuhinje, pogosto pa se znajde tudi na mizi marsikaterega gurmana.

Ko izvemo za osebo, ki je naš dušni partner/partnerka, se včasih pokaže, da iz tega ali drugega razloga z njo v skupnem partnerstvu verjetno ne bomo zaživeli (v tem življenju). Zakaj je dobro spoznati osebo, ki je druga polovica naše duše, a verjetno nikoli ne bo naš partner, čeprav je za to vlogo idealna? Ali ne bi bilo bolje, da je ne bi nikoli spoznali in si tako prihranili slabe občutke, denimo tega, da nismo vredni prave ljubezni?

Nikakor ne, skozi Deo kanal ljubezni sporoča Oče, ki ljubi (več o njem v najini knjigi Iskanje ljubezni). Nasprotno, informacija, da imamo dušnega partnerja/partnerko in kdo je ta oseba, je izjemno dragocena, saj zaradi njenega vpliva:

Majhna vešča z občutljivo dušo se je nekoč zaljubila v neko zvezdo. Na posvet je odšla k svoji mami, ta pa ji je svetovala, naj se raje navduši za svetilko s senčnikom. »Okrog zvezde se ne moreš spreletavati,« ji je razložila, »okrog luči pa se lahko.«

»Na svetilki se lahko vsaj malo ustaviš in se umiriš,« je rekel oče, »na zvezdi pa ni prostora za to.«

Drobna vešča pa ni poslušala ne enega ne drugega. Vsak večer, ko je zvezda vzšla, je odletela k njej in se vsako jutro ob zori vračala domov, izčrpana od velikega in neuspešnega napora. Nekega dne jo je oče poklical k sebi in ji rekel: Kril nimaš še nič ožganih, otrok moj, in bojim se, da jih nikoli ne boš imela.

Če gledamo pokrajino, je prav da doživimo tisti del, ki je obsijan s soncem, kot enako lep tistemu, ki je v senci. Res je, da to dvoje ni enako, vendar je enakovredno. Tako naša ljubezen ni usmerjena na neke veličastnosti, ki zakrijejo lepoto vsega ostalega. Tako je ljubezen celovita, ena in nerazdeljena.

Namen pravega spoznanja, ki pripelje v pravo stanje biti, ni samo hrepenenje po svetlobi, ampak hrepenenje iz svetlobe izvorne življenja, in tudi v tem, da dovolimo svetlobi, da nam osvetli tako, da vidimo prav bistvene prvine življenja, iz katerih je prav zmeraj živeti.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

»Bioresonanca je vedno bolj prepoznavna kot naravna metoda zdravljenja in ni več le modni trend, saj je v Sloveniji prisotna že trideset, v tujini pa petinštirideset let. Zdravnik, ki pozna alternativne in komplementarne oblike zdravljenja, prepozna v bioresonanci združitev znanj tradicionalne kitajske medicine, akupunkture in homeopatije, zapeljane v sodobni čas elektronike. Združevanja teh znanj dodobra uporabljamo v naših centrih za pomoč bolnikom,« pravi zdravnica Antonina Rome, dr. med., ki vodi Center komplementarne medicine Bioresona.

Bioresonanca je res že dobro uveljavljena v našem prostoru, čeprav ni del uradne medicine. Zdravljenje z zdravili ima veliko stranskih učinkov. Bioresonanca pa je metoda, ki pri obravnavi bolnikov uporablja frekvence, ki ljudem ne škodujejo. Odlična je za preventivo in odkrivanje povzročiteljev bolezni, ki jih medicina težje odkrije ali jih sploh ne more.

Večina izmed nas si predstavlja sanje kot nekaj, kar se jim dogaja kadar spijo. V resnici pa so sanje oblika stanja zavesti, kot je tudi budno stanje, meditacija in nezavest. Svet sanj ne obstaja samo takrat ko spimo, sanjski svet obstaja ves čas. Pravilna razlaga sanjanja bi bila tako, nekaj kar vedno obstaja, a vendar nam ni dosegljivo v »normalnem stanju«. To pomeni, da vsak izmed nas v vsakem času, naj bo buden ali pa naj spi, sanja.

Sanjski svet ni niti približno podoben našim sanjam oz. spominom na naše sanje. Vse sanje, ki se jih spomnimo, nastanejo zaradi prepisa trenutnega delovanja zavesti v možganih. Seveda pa naši neizkušeni možgani nimajo sposobnosti si predstavljati nekaj, kar je za nas nepredstavljivo, temveč skušajo s približki iz naših izkušen v budnem stanju napisati neko zgodbo.

Piše: Vojka Žerovnik

Pred več kot dvajsetimi leti sem imela priložnost spoznati probleme, ki so nastajali zaradi napačno izbranega študija. Na takratni Center za razvoj univerze so prihajali študentje, ki so se znašli v hudih osebnostnih krizah. Razlogi zanje so največkrat tičali v spoznanju, da  študij, ki so si ga izbrali, ni primeren in se v takem poklicu tudi  ne vidijo. Zaradi tega sem si pogosto postavljala vprašanje, na kakšen način si človek lahko izbere sebi primeren poklic. Iskanje odgovora je postalo dvajsetletno raziskovanje tega področja.

Sedaj lahko z gotovostjo trdim:
Ena naših največjih težav je ta, da nismo prepričani, kaj hočemo. Poleg tega pa se nismo naučili, kako pomembna je vsaka misel, ki se nam porodi in nam na neviden način kreira življenje.

9. “Verjamem, da Bog želi, da na ta dan tvojega življenja veš, da je vse popolno tukaj in zdaj. In prav tukaj in zdaj je vse, kar obstaja. Pozabite na preteklost. Ta ne obstaja, razen v vašem spominu. Opustite jo. In nehajte skrbeti, kako boste preživeli jutrišnji dan. Življenje se odvija tukaj in zdaj - bodite pozorni na to in vse bo dobro. Sprejmite sedanji trenutek s hvaležnostjo in čudenjem in spremenili ga boste v vse, na kar ste čakali.”

Ste morda bolni ali poškodovani, revni ali zadolženi, osamljeni in žalostni, trpite in umirate in vas in vaše stanje doživljate kot »popolno« ali si želite, da bi se stvari spremenile in da bi bili zdravi, mladi in lepi, bogati, v ljubezenskem razmerju ter veseli in srečni živeli za vedno? Ali je to sploh vprašanje?

Piše: Bern Jurečič

Odkar se zaveda samega sebe, se človek sprašuje, kdo je in kaj počne na tem svetu. Svoja spoznanja o svetu okoli sebe, o naravi, o sebi in o vpetosti v zapletene sistem svoje eksistence je v desettisočletjih izpopolnil do take mere, da je težko reči, da bi lahko ostalo še kaj neznanega ali skritega.

Kljub vsemu pa se najde področje, o katerem vemo sicer veliko, vendar pa o njem redkokdo govori javno, odkrito in brez zadržkov, zato osramočeno in prestrašeno ostaja nekako na robu našega silnega znanja – to je spolnost. Gledano iz ozkega zornega kota naše Doline šentflorjanske mogoče niti ni čudno, da se o spolnosti niti ne govori niti ne ve veliko, saj smo Slovenci tradicionalno znani kot zapeti in nesproščeni ljudje.

Brezpogojna ljubezen do samega sebe in tako do Boga-Boginje, ki vi ste, je izvor vsega. Kdor ne zmore iz srca sprejeti in ljubiti samega sebe, točno takega, kakršen je, ne bo mogel ljubiti nikogar in ničesar. Niti verjeti, da ga ljubijo drugi.

To bosta poskušala le glava in razum, da bi nekaj pridobila ali nečesa ne izgubila. Morda zato, da bi svetu pokazala ljubeč obraz. Za to masko, ki ste si jo nadeli za druge, pa boste trpeli. Ko boste šli mimo ogledala, se boste pogledali in si rekli: »Kako sem debela in koliko gub imam. Pa prevelik nos. Niti kilometra ne morem preteči. Vsi sošolci so že diplomirali, samo jaz ne. Sem pa res nesposobna. Nihče me ne mara.«

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Ko se včasih bežno zazremo v slovenske besede, nas tu in tam prijetno preseneti kakšna njihova posrečena zgradba. Večini poznane take besede so NA-KLJUČ-JE, PO-MOČ, VSE-ENO. Ob globljem postanku ob besedah pa se izkaže, da je to prevladujoč način besedotvorja slovenskih besed! Vse to na 630-ih straneh v knjigi Spregledana slovenščina mojstrsko razlaga in razčlenjuje Metod Žunec.

Avtor meni, da besedišče slovenskega jezika besede išče. V tisočletjih je našlo obsežen besedni zaklad, katerega največja vrednost se skriva v zakladih besed, ki v svoji pomenski sestavi nosijo, varujejo in nudijo pribežališče tistemu vedenju, ki smo ga Slovenci že davno izgubili v kolesju zgodovine. Slovenske besede govorijo o tem, kako so naši predniki dojemali vesolje, človeka, čas, prostor, usodo, odnose …