Pazi se vsakega, ki te navaja, da bi lagal samega sebe in v tem živel.
Kajti, kdor začne lagati samega sebe v sebi, prej kot slej začne tiho lagati tudi druge.
Tako je tudi v obratnem smislu, čeprav je v bivanju v laži, lažnik dolgo do sebe iskren, ni pa iskren do resnice same.
Ko dobi nevedno otroško bitje v neiskrenost, ga najbolj zvijačno izkorišča, zlorablja in zavaja.
Kdo te navaja, da ostaneš tak, da zatajiš iskrenost in ljubezen, te navaja, da ti, ki jih ljubiš, te morejo ljubiti, to ni ljubezen, te, ki te iskreno ljubijo, pa dela za nevredne.
Bitje zveže v pričakovanje, želeti dobiti nekaj kot svoje, kar ni sploh njemu namenjeno, ker pa ima vsako nevedno bitje, tudi neka sredstva moči, jih v tej laži, ker ne zna drugo, v tej smeri uporabi in zaradi razočaranj in napačnih dejanj, kdo ve kaj postaneš.
LJUBEZEN ta neoporečna osnova, ki omogoča prav ljubiti sobitja, je v vsakem in v vsem, ki se upravičeno imenuje bitje.
Razen prej, ko je padli duh delal popolnoma v vsakem, nad katerim je imel kakršno koli moč, po svoje, takrat sploh ni bilo v tem to prav, zato je tisto malo lepega, česar skoraj ni nič bilo, v vsakemu od teh bilo tako klavrno.
Vso stvarnost teh je popolnoma zlo-uporabljal, nemočna bitja, pa navajal v to, in prisiljeval, k temu kar se ne sklada s pravim razvojem.
Pol ko te Bog čuva, pa to spremeni v-ne, da ti ne da, to kar je prav, ampak s tem prav, prej manipulira, z zlim namenom, da bi skvaril in odtujil od pravega življenja v tem, in naredil za nemočno in v tem narobe dejavno to, kar v božjem prizadevanju rase to uporabljal kot zaščito in v svojo korist, kar mu ne more uspeti, ker resnica pozna vse otroke in so radi del nje.
V lastnih napačnih prizadevanjih, združenih v duha laži, se razblinja celotna edina zaščita lažne stvarnosti, celoten propad vsega bistva, v katere zmago se je lažnivo verjelo, čemu bo vsak Božji otrok ubežal.
Iz lastnih izkušenj
