NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 21-okt
  • Prof. dr. Svetlana Slapšak: Antični potopisi, turizem, spominki

  • torek 22-okt
  • Katja Simić:Prehranske navade

  • sreda 23-okt
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini
  • Srčna ustvarjalnica

  • četrtek 24-okt
  • Stripovska štafeta

  • petek 25-okt
  • Poezija Gregorja Strniše in Mile Kačič

  • sobota 26-okt
  • Plesna animacija z Društvom Vrtnica

  • nedelja 27-okt
  • 22. pohod po sledeh Soške fronte

  • ponedeljek 28-okt
  • Zmagovita ustvarjalnica

  • torek 29-okt
  • Delavnice Podobe mesta

  • sreda 30-okt
  • Čarovniško vilinska ustvarjalnica

  • četrtek 31-okt
  • Jesenski strašni B.O. FEjST

  • petek 01-nov
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 02-nov
  • Izmenjevalnica #42 v Tresorju

  • nedelja 03-nov
  • Novembrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 04-nov
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Velikonočni otok

  • torek 05-nov
  • Program alkalizacije-razkisanja v Termah Kulaši
  • Ustvarjamo iz nogavic - grelčki za roke in unikatna peresnica za v šolo

  • sreda 06-nov
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 07-nov
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 08-nov
  • S pravljico okoli sveta

  • sobota 09-nov
  • Ljubljanska vinska pot - Martinovanje v Ljubljani

  • nedelja 10-nov
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 11-nov
  • Okusi Radol'ce

  • torek 12-nov
  • Zgodovina na krožniku: koruza

  • sreda 13-nov
  • Maribere: Idiot

  • četrtek 14-nov
  • Živa 2019, festival plesne ustvarjalnosti mladih

  • petek 15-nov
  • Šola Gledališča zatiranih 2019

  • sobota 16-nov
  • Javno vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Me

  • nedelja 17-nov
  • Deeper Conversations Meetup

  • ponedeljek 18-nov
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Japonska

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kako je z invalidi, ki so ustvarjalni? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 30. julij 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Vladimir Gajšek, Intely way

    Enostavno vprašanje – a dokaj nelahek odgovor. Imam prijatelja slikarja – paraplegika Aca iz Maribora, ki je kljub invalidskemu vozičku prijetno navihan, kritičen, vedno pripravljen v krogu prijateljev na pogovor… Slikar Aci ali, prej že restavrvator, rad slika konje v vihri – pa je sam na invalidskem kakor na železnem konjičku. Ne potrebuje »usmiljenja« in je vedno »drzen« ter resnični prijatelj… O njem preberem na spletni strani : »Aco Lebarič - Aco Lebarič se je rodil 3. julija 1943 in je med našimi slikarji edini z akademsko izobrazbo. S slikanjem je začel že kot zelo majhen otrok v očetovem naročju. Šolal se je na zagrebški in ljubljanski akademiji in 12 let delal kot restavrator pri Zavodu za spomeniško varstvo. / Ustanovil je več likovnih kolonij v Glažuti, Planini pri Rakeku in v Semiču, kjer se je v hiši, ki jo je Zvezi paraplegikov Slovenije poklonila družina Derganc, zvrstilo mnogo likovnih kolonij in znanih umetnikov. Pobudnik teh srečanj je bil prav Aco Lebarič.

    Beri dalje (606 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.30.06 @ 13:09 z Ljuba 
    | More

    Katoliška kultura smrti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 29. julij 2006 @ 04:30 CEST
    Uporabnik: eckhart

    Piše: Borislav Kosi - Eckhart

    KATOLIŠKA KULTURA SMRTI DANDANES, PREDVSEM Z VIDIKA ODNOSA LJUDI DO ŽIVALI

    Najbolje bo, da začnem kar iz osebne izkušnje. Vegetarijanec sem od l. 1990 – torej nekje 16 let. Zakaj le, če pa nas v eni zadnjih reklam mesnopredelovalna industrija (industrija zakamufliranja živalskih kadavrov za človeško prehrano) prepričuje, da je jesti meso zdravo? Sicer nisem bil nikoli vnet mesojedec in vedno sem imel rad živali. Toda šele ko sem ne samo intelektualno spoznal, ampak tudi v svojem srcu začutil, da mora nekdo – to je živalca – umreti, da bi jaz in ostali mesojedci jedli, sem bil sposoben narediti postopne korake k vegetarijanstvu.

    Poudarek je na postopnih korakih, torej brez mučenja in fanatizma. Kot je dejal irski dramatik in nobelov nagrajenec za literaturo – seveda vegetarijanec – George B. Shaw: »Živali so moji prijatelji, jaz pa prijateljev ne jem!« Torej zame je edini duhovno zakoniti motiv biti vegetarijanec, oz. še bolje veganec, etično moralni, ne pa zdravstveni ali lepotni.

    Beri dalje (1.643 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.03.06 @ 13:34 z eckhart 
    | More

    Jedrska razorožitev: Dobrodejni domino učinek Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. julij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaDR. Hans Blix, predsednik neodvisne Mednarodne komisije za nadzor orožja za masovno uničenje, je na tiskovni konferenci povedal, da bi ZDA lahko vzpostavile pozitivni primer zmanjševanja jederske razorožitve. Okoliščine so take, da bi z ratifikacijo Sporazuma o prekinitvi jederskih poskusov Kitajska sledila zgledu ZDA. Kitajski bi sledila Indija, potem Pakistan in potem še Iran.

    TO BI SPROŽILO DOMINO UČINEK.

    Beri dalje (510 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Brez osebne izkaznice si neobstoječ Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. julij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Janko Belin, socialni delavec

    Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v okviru društva ALTRA, odbora za novosti v duševnem zdravju v Ljubljani, deluje že četrto leto. Kot mi je znano, je prvo na področju bivše Jugoslavije, namenjeno predvsem tej populaciji in na nek način orjemo ledino. Odprti smo celo leto, najmanj preko noči, vikende in praznike pa cele dneve. Zaposlena sva dva socialna delavca, javni delavec, pedagoginja-andragoginja na podjemi pogodbi, prek programov zavoda za zaposlovanje pa zaposlujemo tudi brezdomce (čiščenje hiše, terensko delo-pobiranje brizg po Ljubljani…). Letno sprejmemo med 80-100 različnih gostov. Približno polovica jih je iz drugih krajev Slovenije…

    Beri dalje (281 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Novo šolsko leto ali kdo bo zaščitil naše otroke Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2006 @ 05:08 CEST
    Uporabnik: nian

    Nabit urnik šolskih obveznosti, nalog, odgovornosti, izven šolske dejavnosti, napetost, utrujenost…Vsako leto znova govorimo o istih pritiskih, katerim so podvrženi naši otroci. Pa kot da se ne premakne z mrtve točke. Otroci so vsako leto izpostavljeni hudim naporom, kljub temu da se tudi mnoge šole trudijo biti bolj elastične, bolj razumevajoče do otrok. Navkljub dobri volji pa morajo izpolniti vse zahteve in slediti vsem detajlom učnih programov.

    Kdo bo zaščitil naše otroke, če ne mi, starši!

    Pojdimo po vrsti. Najprej šolske obveznosti. Koliko domačih nalog naj ima otrok, ali bolje, koliko časa naj prebije ob domačih nalogah? Katera je tista prava mera, ki otroka sicer prisili k nekemu rutinskemu urniku in učenju, pa mu vendar ne vzame veselja do dela? Odgovor je enostaven: ko je nalog toliko, da so mu v veselje in zabavo. Ko presežemo to mejo, ki jo otrok zmore, postane domača naloga breme, utež, nekaj, čemur se otrok že vnaprej upira in česar se že vnaprej boji.

    Beri dalje (691 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Šolanje otroka - potrebna finančna naložba Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2006 @ 05:07 CEST
    Uporabnik: Minka

    Avtor: Vanja K. Rainer

    Nemalo staršev ob rojstvu novega člana prične razmišljati tudi o njegovi prihodnosti. Izpostavljeno je predvsem šolanje našega otroka in prav je tako. Neizpodbitno dejstvo je, da bo šolanje otroka, s finančnega vidika, vedno težje. Zato je prav, da se s tem dejstvom sprijaznimo in poskušamo uresničiti kar se uresničiti da.

    »Zlati« socialistični časi, ko je šolanje bilo brezplačno, so že nekaj časa mimo in potrebno je razmišljati kaj bo v prihodnosti. Nemalo katera šola, bodisi osnovna ali srednja, nima več učbeniškega sklada. Zaradi tega smo starši vsako leto izpostavljeni velikim stroškom. Že v vrtcu se srečamo s številnimi izdatki za plesne urice, za zgodnje učenje angleščine…, z rastjo otroka in s tem tudi napredovanja v srednje, višje in visoke šole, pa se ti stroški samo stopnjujejo. Zato je potrebno že zgodaj ob otrokovem rojstvu razmišljati ter iskati alternative za njegovo prihodnost.

    Beri dalje (381 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Pot ljubezni in miru Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 23. julij 2006 @ 05:13 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Mojster - prek Benjamina Crema (julij 2006)

    Človek ima srečo, nikoli ni prikrajšan za pomoč, ko jo potrebuje. Ne glede na to, kako težke so razmere, ne glede na to, kako velike in resne so nevarnosti, s katerimi se srečuje, je lahko prepričan, da ga njegovi starejši bratje nikoli ne bodo zapustili. Večkrat v dolgi človeški zgodovini, ko je bilo videti, da je vse izgubljeno in da je človekova prihodnost nevarno negotova, je pomoč prispela in človekova pot naprej je bila znova obnovljena. Tako je danes v tem bučnem času, ko je človek v vrtincu bojujočih sil, ko ne ve, kakšen bo naslednji korak in ko ga je ogromnost naloge, ki je pred njim, povsem premagala.

    ......Ko zapuščamo svoja starodavna prebivališča, svoje misli in ukrepe preusmerjamo v pomoč svojim bratom, ki se s težavo prebijajo. Z zgledom želimo pokazati, da ni vse izgubljeno, da lahko ljudje svoja življenja uredijo na drugačen, boljši način; da enotnost in sreča izhajata iz pravičnosti in svobode; da je delitev dobrin naravno dejanje enotnosti in enostaven odgovor za vse človekove nadloge.

    Beri dalje (263 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Pravice beguncev in iskalcev azila Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 20. julij 2006 @ 10:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaKatere pravice ima begunec in kakšne so dolžnosti države?
    (26.11.2004)

    Vlade držav svojim državljanom navadno zagotavljajo temeljne človekove pravice in telesno integriteto. Toda ko državljani postanejo begunci, izgubijo svojo varnost in pomoč države, da bi jim jo ustrezno nudila in zagotovila. Takrat to obveznost prevzamejo države, v katere se begunci zatečejo po pomoč. Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališča za azil. Begunci naj bi zato v državi pribežališča prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoč kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi.

    Beri dalje (665 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zamisel o drugačnem šolskem sistemu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 18. julij 2006 @ 17:20 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaZaradi globoke krize v našem šolstvu na vseh ravneh je nujno potrebna temeljita preobrazba šolskega sistema. Kako daleč se je vse skupaj že pogreznilo, pripoveduje pismo zagrenjene matere 14-letnika, ki je bil vsa zadnja leta osnovne šole odličen in ima status športnika, pa ga ob koncu junija, ko se je končal drugi krog izbirnega postopka za vpis v srednje šole, ni bilo na seznamu nobene izmed izbranih šol z omejitvijo vpisa.

    Vredno je ponoviti nekatere njene misli: »Otroci so prihajali z rosnimi očmi, starši pa smo polni jeze, ki je ne moremo stresti na nikogar. Še nad učitelji je nismo mogli stresti, saj so bili globoko razumevajoči in pretreseni nad tem, kar se je letos dogajalo. Namesto da bi uživali počitnice, se ne morejo vpisati na želeno gimnazijo, ker jih je sistem izpljunil in čakajo, da jih na individualno prošnjo morda sprejme kakšna gimnazija. Kdo prevzema odgovornost za frustracije, migrene in druge probleme, s katerimi se danes soočajo otroci.« Zapisala je tudi, da se nima smisla truditi, da sistem smrdi, da dajejo starši napačna sporočila ali preprosto, da je najbolje biti povsem povprečen.

    Beri dalje (2.025 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Diktatorji in moč ljudi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 13. julij 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    Svet je še vedno poln večjih ali manjših diktatorjev: v politiki, v podjetjih, v verskih skupnostih, v različnih ustanovah in lokalnih skupnostih, društvih in celo v družinah. Prevzeti so od lastne moči in veličine, občudujejo same sebe, izpolnjuje jih vladanje vsaj enemu človeku (četudi lastnemu otroku), sanjajo pa o vladanju čim večjim množicam.

    Znameniti komik Charlie Chaplin se je že leta 1940, ko se je druga svetovna vojna komaj dobro začela, »poklonil« Hitlerju (zanimivo, da sta se rodila v razmaku štirih dni) in vsem drugim diktatorjem in diktatorčkom. Čeprav je film predvsem komedija, pa je njegovo sporočilo skrajno resno in aktualno. V končnem govoru, ki ga dejansko izvede židovski brivec (prav tako kakor diktatorja Hynkla ga igra sam Chaplin) nam Charlie Chaplin priredi pravi proti-diktatorski govor. O njem bi morali veliko razmišljati:

    Beri dalje (580 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Verovati ali biti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 12. julij 2006 @ 17:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Marko Pogačnik

    V času razprav o odnosu med veroizpovedmi in družbo se je vredno vprašati, kakšen je smisel verovanja in kaj nam pomenijo različne veroizpovedi. Verovati pomeni zaupati nečemu, česar osebno ne moremo neposredno izkusiti. Navadno se veroizpovedi naslanjajo na izkušnje redkih posameznikov. Na tak ali drugačen način jih je pretresla božja navzočnost. Dotaknila se jih je večnost. Pripovedovali so o tem, nastale so legende in pričevanja svetih knjig. Kot posledica so neznanemu začeli verjeti tudi ljudje, ki takih izkušenj sami niso nikdar doživeli.

    Beri dalje (286 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Medgeneracijski sporazum Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 12. julij 2006 @ 05:10 CEST
    Uporabnik: nian

    V času, ko se družba sooča z demografskim trendom staranja prebivalstva in se kot celota hote ali nehote vključuje v procese globalizacije, se nam dozdeva, da smo se znašli na razpotju. Rešitve iz preteklosti, ustaljeni načini delovanja, so se v novih razmerah izkazali za pomankljive in nezmožne zagotoviti nove dolgoročne rešitve. Problematika nikakor ni enostavna, še toliko bolj občutljiva pa je zaradi svoje močne socialne komponente.

    Ne dotika se samo neke marginalne skupine, ampak se zadira globoko v ustroj sodobne družbe, kot jo poznamo vse življenje. Mnogi udeleženi, ki so vse življenje zaupali v družbeni dogovor in verjeli, da bo družba spoštovala njihovo zavezo in jim na starost vračala tisto, kar jim pripada, se v današnjih turbulentnih časih upravičeno počutijo prevarane, izigrane. Hkrati pa se zavedamo, da nekonstruktivno zaviranje sprememb ne bo zaustavilo, temveč zgolj odložilo- v našo škodo.

    Beri dalje (229 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nesreča bogatih Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 11. julij 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    Piše: Marko Pogačnik

    Ko razmišljamo o nesebični službi bližnjim in kujemo načrte za pomoč revnim, pogosto pozabljamo, da bogati narodi niso nič manj nesrečni. Da bi v pogojih današnje civilizacije nek narod ali posameznik lahko bil bogat, mora zadrževati pretok energije, neusmiljeno črpati resurse in do kraja izostriti razumsko kontrolo nad življenjskimi tokovi. Mora biti, tako rekoč, sam sebi janičar.

    Posledica takšnega omejevanja je navidezno bogastvo, ki ga lahko enačimo z dejansko nesrečo. Da bi dosegel ali ohranil zastavljeni nivo izobilja, mora človek zatirati svojo lastno svobodo in z njo polnost (globinsko izpolnjenost) svojega bitja.

    Beri dalje (131 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Tekmovalnost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 5. julij 2006 @ 05:07 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Alida Blažič

    Svet je razdeljen na ljudi, ki tekmujejo, in tiste, ki sodelujejo. Glavni problem človeštva je, da je svet zelo razdeljen, nesložen in da v njem prevladuje tekmovalnost. To so značilnosti naših političnih in ekonomskih sistemov, ki temeljijo na tržnih silah, komercializaciji, pretiravanju, podpihovanju nacionalizma in poveličevanju moči. Če se ne odpovemo tekmovalnosti, bomo uničili sebe in planet. Človeštvo mora dojeti, da smo med seboj odvisni in moramo spoštovati določena pravila igre.

    Beri dalje (419 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.08.06 @ 12:22 z Devi 
    | More

    Ponovna vzpostavitev pravičnosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 30. junij 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Z Jimom Boyackom in Helen Bowen se je pogovarjala Megan Scherer

    Ponovna vzpostavitev pravičnosti je skupnostno zasnovan sodni proces, ki se, namesto maščevanja in kaznovanja, osredotoča na odgovornost in popravo povzročene škode. Žrtve in storilci kaznivih dejanj se sestanejo na skupni konferenci za medsebojno pomoč. Proces, ki se imenuje ponovna vzpostavitev pravičnosti (restorative justice), izvajajo lokalne in vladne skupine v nekaterih državah, kot so na primer ZDA, Kanada, Avstralija in Velika Britanija.

    Nova Zelandija je leta 2002 postala prva država, ki je začela izvajati ta proces in je njegova načela vključila v kazensko zakonodajo za odrasle. Megan Scherer je intervjuvala dva od ustanoviteljev novozelandske Organizacije za ponovno vzpostavitev pravičnosti iz Aucklanda (New Zealand's Restorative Justice Trust): Jima Boyacka in Helen Bowen, ki sodelujeta pri izobraževanju skupin, ki se zanimajo za proces ponovne vzpostavitve pravičnosti.

    Beri dalje (1.880 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Lepo je , ko smo zadovoljni vsi, otroci, vzgojitelji in starši Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 29. junij 2006 @ 11:18 CEST
    Uporabnik: A

    Lepo je , ko smo zadovoljni vsi, otroci, vzgojitelji in starši – pismo staršev otrok, ki so v šolskem letu 2005/06 obiskovali vrtec Selce

    No, pa je minilo še eno šolsko leto. Napočil je čas za analize in ocene, …kdo je izpolnil pričakovenja in kdo ne, kdo je dobro opravljal svoje poslanstvo itd.

    Starši otrok, ki so v pravkar končanem šolskem letu obiskovali vrtec Selce (enota OŠ Voličina), smo enotnega mnenja:«Ta vrtec je presegel naša pričakovanja.«

    Vrtec stoji v idilični pokrajini Slovenskih goric, vstran od cestnega vrveža in drugih slabih okoljskih vplivov. Obdaja ga prostrana zelenica z igrali in mnogimi drevesi, ki služijo tudi kot senca.

    Beri dalje (617 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Globalizacija ali amerikanizacija ali evropeizacija ali vatikanizacija Slovenije? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 29. junij 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Miha Jensterle

    »V globalnem svetu, ki se poraja, bodo vse meje med narodi 'zginile' oziroma postale nepomembne. In brezna med religijami naj bi zapolnila ljubezen do sočloveka. Ljudje naj bi prenehali biti 'lokalpatrioti'. Nacionalizma in verskega ekskluzivizma, ki dandanes (politično) razdvajata človeštvo na 'naše/sovražnike' in 'pravoverne/heretike', naj bi bilo konec. Vsi ljudje naj bi končno postali 'zemljani',« - nam govorijo ekonomisti, ki trgovino vidijo kot edini element povezvanja in 'trg' opazujejo globalno. Tako govorijo tudi vsi 'svetovni' poitiki, tudi papež, politiki EU in slovenski, kadar govorijo ljudem 'Pravljico o globalizaciji in miru'.

    A dejansko so rasizmi in nacizmi in fašizmi v vzponu, predvsem pa se tako verski ekskluzivizem Vatikana kot islama, povečujeta. Gradijo se nove 'trdnjave' in obzidja se debelijo, jarki povečujejo, orožja je vse več...

    Beri dalje (1.737 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.30.06 @ 15:32 z Tatjana Malec 
    | More

    Dispraksija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 22. junij 2006 @ 15:44 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaDispraksija, ki povzroča težave z gibanjem, koordinacijo, organizacijo in pri predelovanju senzornih informacij, je skrita motnja, ki lahko otroka vodi v številne učne in socializacijske težave. Pogosto je ta motnja spregledana.

    Kljub primernim tehnikam učenja, spodbudnemu okolju in povprečnim intelektualnim sposobnostim imajo otroci z dispraksijo težave pri gibanju in učenju. Po zadnjih raziskavah prizadene trikrat do štirikrat več dečkov kot deklic in ne mine s starostjo. Pri vsakem posamezniku se pokaže v drugačni obliki. V normalnih okoliščinah se tak otrok na prvi pogled ne razlikuje dosti od vrstnikov, vse dokler ne nastopi čas za osvajanje novih (predvsem gibalnih) veščin.

    Beri dalje (1.136 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zakaj smo vstopili v NATO? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 21. junij 2006 @ 18:10 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: R.K.

    Danes se čudimo velikanskim izdatkom, ki jih je in ki jih bo morala nameniti Slovenija za oborožitev in vojsko na splošno (oklepniki, osebno orožje, letala itd.). Praktično vse bo potrebno kupiti na novo – seveda vse v skladu s (fantomskimi) standardi NATA. Tako naj bi samo v obdobju 2008 – 2015 za nakupe nove opreme zapravili 170 milijard tolarjev (720 milijonov ameriških dolarjev) + redni izdatki za vojsko + ˝izleti˝ naših vojakov v tuje države. Zakaj takšni nakupi? Za odgovor moramo malo pobrskati po preteklosti in s tem bomo tudi laže razumeli, zakaj smo sploh vstopili v NATO? Kdor misli, da zaradi varnosti je preprosto naiven. Gre za biznis, seveda!

    Beri dalje (950 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Drugačni otroci Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 19. junij 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    Otroci so vesela, igriva in komunikativna bitja ne glede na to, kdo in kakšni so, ter s kakšno telesno hibo so se rodili. Takšne kot so moramo sprejeti. Na bruhanje mi gre, ko vidim vse več staršev, ko svoje otroke vlečejo stran od otroka na invalidskem vozičku ali mongoloidnega otroka. Ali ti, tako imenovani starši, sploh vedo, kako se ta otrok v tistem trenutku počuti? Sam ni nič kriv, če se je takšen rodil! Že na samem začetku življenja ga poskušajo izločiti in izolirati iz družbe, ki naj bi bila za vse enaka, ampak kot da to ni dovolj, svojo nesramno militantnost prenašajo na svoje otroke. Kakšen vzor so ti starši svojim otrokom, ki namesto razlage otroka raje odtrgajo od sovrstnika?

    Priznati moramo, da pogled na te otroke v čustvih večine ljudi zbudi usmiljenje, vendar sem na taborih spoznal, da ti otroci usmiljenja ne potrebujejo, potrebujejo samo to, da jih ljudje medse sprejmemo kot enakovrednega člana družbe, v kateri živimo. Ne rečem, da smo na taborih delali čudeže, vendar je bil napredek otrok v tednu dni dodobra opazen, spremljali smo njihovo igro in njihov sproščeni smeh.

    Beri dalje (187 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.25.06 @ 05:23 z ljudmil 
    | More

    O kapitalistični družbi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 17. junij 2006 @ 06:15 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Matija Ukmar

    Kapitalizem in potrošništvo danes prodirata v vse pore družbe. Prav oholo sedata na prestol zmagoslavja; to pa jima ni dovolj, prevzeti nam hočeta tudi primat nad našim lastnim razmišljanjem.

    Ekonomski teoretiki sicer pravijo, da je to najboljši sistem za uravnavanje proizvodnje materialnih dobrin. Ne moremo mu oporekati učinkovitosti, želje po napredku in materialne dobrobiti, ki jo ustvarja. Želja po razvoju je kapitalizem vodila v industrijske revolucije in v osvajanja novih ozemelj. Danes je protestantska etika osvojila svet; vsi smo postali del družbe, ki živi po njenih načelih in zdi se, da se ne moremo izviti iz njenega primeža.

    Beri dalje (631 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Z učenjem Preživetja prehitimo dilerje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 17. junij 2006 @ 06:15 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Gaja Lašič

    To je nadaljevanje prispevka Učenje preživetja v naravi. CILJ mojega pisanja o tej temi je POZIV K AKCIJI. Pomagajte mi, prosim, in si kot starši, vzgojitelji, učitelji, mentorji in vsi ostali, pričnite v svojem okolju prizadevati, da vsebine preživetja v naravi minister za šolstvo vsaj z OKROŽNICO priporoči OŠ in SŠ v obsegu izbirnih predmetov. Naj bo ta akcija prvi korak…

    Beri dalje (197 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Gibanje za medgeneracijsko razumetje priletnosti in starosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 17. junij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Vladimir Gajšek, Intely way

    Ko govorimo o kakovostni starosti, najdevamo razmerja, ki se razlikujejo po zgodovinskih obdobjih – teh ni potrebno idealizirati. Socialna mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost spada v program Inštituta Antona Trstenjaka kot razvojni projekti, z izhodišči: socialna mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost, ki jo razvijajo in uvajajo v program Inštituta Antona Trstenjaka na terenu, izhaja iz dejstev, da tako rekoč vse tri generacije (mladina, odrasli, starostniki ali priletni) soobstajajo kot določna zgodovinskodružbena celota, kakor so vsa tri obdobja življenja skupno zajeta celota človekovega življenja. Seveda prav Gibanje za pravičnost in razvoj lahko privzame spoznanja, ki so glede na kakovostno starost skupna in družbeno učinkovita, interesno pa podkrepljena s konkretnimi načrti na različnih bivanjskih področjih v mestu in na podeželju.

    Beri dalje (1.743 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Desiree
    Gostje: 70

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 6,52 seconds