NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 28-maj
  • S kajaki po reki Krki

  • petek 29-maj
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • sobota 30-maj
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

  • nedelja 31-maj
  • Dance Alchemy & Brunch

  • ponedeljek 01-jun
  • Ženske, duševno zdravje in procesi okrevanja

  • torek 02-jun
  • Motorizirana preteklost

  • sreda 03-jun
  • S kajaki po reki Krki

  • četrtek 04-jun
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • petek 05-jun
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 06-jun
  • Kraljevska ponudba knjig, zgoščenk, izdelkov

  • nedelja 07-jun
  • Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije (2019-2020)

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Vojni proti terorizmu ob rob Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 14. avgust 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Metod Škarja

    V zadnjem času se po svetu širi besednjak vojne proti terorizmu. Državniki drug za drugim uporabljajo ta izraz, ne da bi se, vsaj zdi se tako, dobro zavedali, kaj stoji za njim. Postaja nekakšna modna fraza, treba bo sklicati neko konferenco tu, sprejeti resolucijo tam ... Obenem pa se zdi, da je za vsem tem neko globoko pomanjkanje uvida v bistvo in dejanske vzroke sedanjih dogajanj v svetu, ali pa pomanjkanje poguma in odločnosti, da bi razgalili globlje vzroke terorizma, nanje jasno opozorili in tudi ustrezno ukrepali.

    Seveda si skoraj vsakdo želi, da terorizma ne bi bilo. Za njegovo odpravo pa verjetno ne bo dovolj le spopadanje z njim kot pojavno obliko, ampak bo potrebno analizirati in se spopasti z vzroki, ki ga poganjajo. Terorizem je le vrh ledene gore. V ozadju pa sta globoko nezadovoljstvo in frustracija ogromne množice ljudi, ki ju porajajo trenutne razmere v svetu, namreč neenake možnosti za življenje, razvoj, delo itd., zaradi katerih so ljudje oropani normalnih možnosti za razvoj oziroma kakršnekoli globlje uresničitve samega sebe. S trenutnimi trendi razvoja v svetu se te frustracije in nezadovoljstva, pa tudi brezizhodnost, samo še poglabljajo.

    Beri dalje (831 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kaj nas lahko naučijo naši daljni predniki Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 12. avgust 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    Piše: Rok

    Ko razmišljamo o prihodnosti, se lahko zelo veliko naučimo od naših prednikov, tudi tistih iz kamene dobe. Ameriški antropolog Marshall Sahllins v knjigi Ekonomija kamene dobe pravi, da gre pri zgodnjih človeških skupnostih ˝v resnici za prvotno družbo izobilja˝. Za družbo izobilja namreč ˝po splošnem mnenju velja, da zlahka zadovoljuje vse človeške materialne potrebe˝. Ali živimo v družbi izobilja ali ne, je predvsem stvar našega odnosa do »zadovoljevanja« naših številnih želja.

    V današnji tržno naravnani družbi vlada prepričanje, ˝da so človekove želje velike, da ne rečemo neskončne˝. Neprestano smo spodbujani (mediji in oglaševanje), da si želimo novih in novih materialnih dobrin. Ker nikakor ne moremo zadovoljiti vseh neskončnih želja (želje ni mogoče zadovoljiti, takoj ko nam navidez uspe, se pojavi nova), ker ne moremo imeti vsega, kar želimo, tudi če smo med najbogatejšimi ljudmi na svetu, se neprestano čutimo prikrajšane.

    Beri dalje (436 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.12.06 @ 14:19 z Miran Zupančič 
    | More

    Stigmatizacija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 11. avgust 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Gorje je, kadar ni usmiljenja in sočutja, ko se odreče kdorkoli milosti v telesnem ali duhovno delovnem smislu. Človeka pa le razkuri, kadar obskurno prizadevno, tako rekoč subkulturno vedenje posega celo v medicinske vrste... Stigmatizacija kogarkoli je v zdravstvu – preprosto nedopustna, ker je še posebej s strani zdravstvenega osebja neetična in deontološko kliče po obravnavi v Zdravniški zbornici... Ljudje so se sicer kar vsepovprek kakor navadili, da opravljajo in obirajo, in to tako, kakor da so “dobro obveščeni.”

    Opravljivost pa ni demokracija, ki je tolikokrat samo na jeziku. Kako da je kateri od zdravstvenih delavcev “strokovno” kakor napovedoval stanje zdravja v telesnem, duševnem, socialnem ali duhovnem blagostanju kogarkoli, če ni niti namišljenega ali izmišljenega kakor “pacienta” pregledal? Zdravniki so bili in so bojevniki za življenje – in proti smrti, na vse pretege si in z vsemi močmi prizadevajo ohranjati življenje, poklicno so poklicani, da zdravijo, izboljšujejo čigarkolišnje človeško življenje, da to življenje spoštujejo in se s smrtjo bojujejo na življenje in spet samo na življenje. Tudi zadnji modni padar ve, da se mora zavzemati za življenje, ne pa za napovedovanje smrti kogarkoli – tudi ko bi sovražil...

    Beri dalje (422 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.14.06 @ 18:36 z Miran Zupančič 
    | More

    Razvojni potenciali in Slovenija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 8. avgust 2006 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: nian

    Piše: MM

    Vsak si želi državo, v kateri bi ljudje bili zadovoljni, v kateri bi bil zadovoljen posameznik in v kateri bi vsak lahko ustvarjal v prijetnem okolju in medsebojnih odnosih, in upravičeno je opozorilo dr. Bučarja, da danes v tej državi velja, da gospodarski, znanstveni, izobraževalni in drugi podsistemi ne predstavljajo nič v primerjavi z močjo, ki jo ima politični podsistem, kjer je skoncentrirana vsa modrost. In tako pravi naprej, potem nismo mobilizirali vseh tistih velikanskih potencialov, ki v ljudeh so, ker enostavno niso mogli nič narediti, saj oblast ne pusti nikogar zraven.

    Obnašanje vlade danes še ne predstavlja zgleda, po katerem bi se sam želel ravnati. Tudi institucije ne kot je univerza, kjer sam ugotavljam, da imajo politična pripadnost in njene povezave pomembno težo in ljudje na položajih (zaenkrat so prej pravilo kot izjeme) se še danes premalo zavedajo svojih odgovornosti do drugih, do prihodnosti, njihov pogled je drugačen, kot je pogled naše generacije, ki si šele ustvarjamo pot in zaradi te ne(za)vednosti so sami sebi dovolj.

    Beri dalje (375 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Bodimo gozd, ki raste in ne drevo, ki pade Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 3. avgust 2006 @ 23:05 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Vsakdo vidi drevo, ki je padlo pod težo bremena, nihče pa gozda, ki ponovno raste.

    Vsak starš vidi svojega otroka kot punčico v svojem očesu, da bo, ko bo zrasel, uspešen na vseh področjih. To so sanje vsakega starša.
    Ko pa otrok odraste in morda zaide v nepravo družbo ali v kakršne koli druge težave, izgubi stik z realnim svetom. Tako se bolje najde v svetu, ki je njemu bolj domač, se v njem počuti svobodno in čudovito. To je svet drog.

    Ko enkrat zaideš v svet drog je pot nazaj težka in boleča. Naše društvo pa želi pripomoči k spoznavanju drugačnega "čistega" sveta.

    Beri dalje (588 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kako je z invalidi, ki so ustvarjalni? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 30. julij 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Vladimir Gajšek, Intely way

    Enostavno vprašanje – a dokaj nelahek odgovor. Imam prijatelja slikarja – paraplegika Aca iz Maribora, ki je kljub invalidskemu vozičku prijetno navihan, kritičen, vedno pripravljen v krogu prijateljev na pogovor… Slikar Aci ali, prej že restavrvator, rad slika konje v vihri – pa je sam na invalidskem kakor na železnem konjičku. Ne potrebuje »usmiljenja« in je vedno »drzen« ter resnični prijatelj… O njem preberem na spletni strani : »Aco Lebarič - Aco Lebarič se je rodil 3. julija 1943 in je med našimi slikarji edini z akademsko izobrazbo. S slikanjem je začel že kot zelo majhen otrok v očetovem naročju. Šolal se je na zagrebški in ljubljanski akademiji in 12 let delal kot restavrator pri Zavodu za spomeniško varstvo. / Ustanovil je več likovnih kolonij v Glažuti, Planini pri Rakeku in v Semiču, kjer se je v hiši, ki jo je Zvezi paraplegikov Slovenije poklonila družina Derganc, zvrstilo mnogo likovnih kolonij in znanih umetnikov. Pobudnik teh srečanj je bil prav Aco Lebarič.

    Beri dalje (606 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.30.06 @ 13:09 z Ljuba 
    | More

    Katoliška kultura smrti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 29. julij 2006 @ 04:30 CEST
    Uporabnik: eckhart

    Piše: Borislav Kosi - Eckhart

    KATOLIŠKA KULTURA SMRTI DANDANES, PREDVSEM Z VIDIKA ODNOSA LJUDI DO ŽIVALI

    Najbolje bo, da začnem kar iz osebne izkušnje. Vegetarijanec sem od l. 1990 – torej nekje 16 let. Zakaj le, če pa nas v eni zadnjih reklam mesnopredelovalna industrija (industrija zakamufliranja živalskih kadavrov za človeško prehrano) prepričuje, da je jesti meso zdravo? Sicer nisem bil nikoli vnet mesojedec in vedno sem imel rad živali. Toda šele ko sem ne samo intelektualno spoznal, ampak tudi v svojem srcu začutil, da mora nekdo – to je živalca – umreti, da bi jaz in ostali mesojedci jedli, sem bil sposoben narediti postopne korake k vegetarijanstvu.

    Poudarek je na postopnih korakih, torej brez mučenja in fanatizma. Kot je dejal irski dramatik in nobelov nagrajenec za literaturo – seveda vegetarijanec – George B. Shaw: »Živali so moji prijatelji, jaz pa prijateljev ne jem!« Torej zame je edini duhovno zakoniti motiv biti vegetarijanec, oz. še bolje veganec, etično moralni, ne pa zdravstveni ali lepotni.

    Beri dalje (1.643 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.03.06 @ 13:34 z eckhart 
    | More

    Jedrska razorožitev: Dobrodejni domino učinek Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. julij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaDR. Hans Blix, predsednik neodvisne Mednarodne komisije za nadzor orožja za masovno uničenje, je na tiskovni konferenci povedal, da bi ZDA lahko vzpostavile pozitivni primer zmanjševanja jederske razorožitve. Okoliščine so take, da bi z ratifikacijo Sporazuma o prekinitvi jederskih poskusov Kitajska sledila zgledu ZDA. Kitajski bi sledila Indija, potem Pakistan in potem še Iran.

    TO BI SPROŽILO DOMINO UČINEK.

    Beri dalje (510 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Brez osebne izkaznice si neobstoječ Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. julij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Janko Belin, socialni delavec

    Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v okviru društva ALTRA, odbora za novosti v duševnem zdravju v Ljubljani, deluje že četrto leto. Kot mi je znano, je prvo na področju bivše Jugoslavije, namenjeno predvsem tej populaciji in na nek način orjemo ledino. Odprti smo celo leto, najmanj preko noči, vikende in praznike pa cele dneve. Zaposlena sva dva socialna delavca, javni delavec, pedagoginja-andragoginja na podjemi pogodbi, prek programov zavoda za zaposlovanje pa zaposlujemo tudi brezdomce (čiščenje hiše, terensko delo-pobiranje brizg po Ljubljani…). Letno sprejmemo med 80-100 različnih gostov. Približno polovica jih je iz drugih krajev Slovenije…

    Beri dalje (281 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Novo šolsko leto ali kdo bo zaščitil naše otroke Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2006 @ 05:08 CEST
    Uporabnik: nian

    Nabit urnik šolskih obveznosti, nalog, odgovornosti, izven šolske dejavnosti, napetost, utrujenost…Vsako leto znova govorimo o istih pritiskih, katerim so podvrženi naši otroci. Pa kot da se ne premakne z mrtve točke. Otroci so vsako leto izpostavljeni hudim naporom, kljub temu da se tudi mnoge šole trudijo biti bolj elastične, bolj razumevajoče do otrok. Navkljub dobri volji pa morajo izpolniti vse zahteve in slediti vsem detajlom učnih programov.

    Kdo bo zaščitil naše otroke, če ne mi, starši!

    Pojdimo po vrsti. Najprej šolske obveznosti. Koliko domačih nalog naj ima otrok, ali bolje, koliko časa naj prebije ob domačih nalogah? Katera je tista prava mera, ki otroka sicer prisili k nekemu rutinskemu urniku in učenju, pa mu vendar ne vzame veselja do dela? Odgovor je enostaven: ko je nalog toliko, da so mu v veselje in zabavo. Ko presežemo to mejo, ki jo otrok zmore, postane domača naloga breme, utež, nekaj, čemur se otrok že vnaprej upira in česar se že vnaprej boji.

    Beri dalje (691 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Šolanje otroka - potrebna finančna naložba Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2006 @ 05:07 CEST
    Uporabnik: Minka

    Avtor: Vanja K. Rainer

    Nemalo staršev ob rojstvu novega člana prične razmišljati tudi o njegovi prihodnosti. Izpostavljeno je predvsem šolanje našega otroka in prav je tako. Neizpodbitno dejstvo je, da bo šolanje otroka, s finančnega vidika, vedno težje. Zato je prav, da se s tem dejstvom sprijaznimo in poskušamo uresničiti kar se uresničiti da.

    »Zlati« socialistični časi, ko je šolanje bilo brezplačno, so že nekaj časa mimo in potrebno je razmišljati kaj bo v prihodnosti. Nemalo katera šola, bodisi osnovna ali srednja, nima več učbeniškega sklada. Zaradi tega smo starši vsako leto izpostavljeni velikim stroškom. Že v vrtcu se srečamo s številnimi izdatki za plesne urice, za zgodnje učenje angleščine…, z rastjo otroka in s tem tudi napredovanja v srednje, višje in visoke šole, pa se ti stroški samo stopnjujejo. Zato je potrebno že zgodaj ob otrokovem rojstvu razmišljati ter iskati alternative za njegovo prihodnost.

    Beri dalje (381 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Pot ljubezni in miru Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 23. julij 2006 @ 05:13 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Mojster - prek Benjamina Crema (julij 2006)

    Človek ima srečo, nikoli ni prikrajšan za pomoč, ko jo potrebuje. Ne glede na to, kako težke so razmere, ne glede na to, kako velike in resne so nevarnosti, s katerimi se srečuje, je lahko prepričan, da ga njegovi starejši bratje nikoli ne bodo zapustili. Večkrat v dolgi človeški zgodovini, ko je bilo videti, da je vse izgubljeno in da je človekova prihodnost nevarno negotova, je pomoč prispela in človekova pot naprej je bila znova obnovljena. Tako je danes v tem bučnem času, ko je človek v vrtincu bojujočih sil, ko ne ve, kakšen bo naslednji korak in ko ga je ogromnost naloge, ki je pred njim, povsem premagala.

    ......Ko zapuščamo svoja starodavna prebivališča, svoje misli in ukrepe preusmerjamo v pomoč svojim bratom, ki se s težavo prebijajo. Z zgledom želimo pokazati, da ni vse izgubljeno, da lahko ljudje svoja življenja uredijo na drugačen, boljši način; da enotnost in sreča izhajata iz pravičnosti in svobode; da je delitev dobrin naravno dejanje enotnosti in enostaven odgovor za vse človekove nadloge.

    Beri dalje (263 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Pravice beguncev in iskalcev azila Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 20. julij 2006 @ 10:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaKatere pravice ima begunec in kakšne so dolžnosti države?
    (26.11.2004)

    Vlade držav svojim državljanom navadno zagotavljajo temeljne človekove pravice in telesno integriteto. Toda ko državljani postanejo begunci, izgubijo svojo varnost in pomoč države, da bi jim jo ustrezno nudila in zagotovila. Takrat to obveznost prevzamejo države, v katere se begunci zatečejo po pomoč. Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališča za azil. Begunci naj bi zato v državi pribežališča prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoč kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi.

    Beri dalje (665 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zamisel o drugačnem šolskem sistemu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 18. julij 2006 @ 17:20 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaZaradi globoke krize v našem šolstvu na vseh ravneh je nujno potrebna temeljita preobrazba šolskega sistema. Kako daleč se je vse skupaj že pogreznilo, pripoveduje pismo zagrenjene matere 14-letnika, ki je bil vsa zadnja leta osnovne šole odličen in ima status športnika, pa ga ob koncu junija, ko se je končal drugi krog izbirnega postopka za vpis v srednje šole, ni bilo na seznamu nobene izmed izbranih šol z omejitvijo vpisa.

    Vredno je ponoviti nekatere njene misli: »Otroci so prihajali z rosnimi očmi, starši pa smo polni jeze, ki je ne moremo stresti na nikogar. Še nad učitelji je nismo mogli stresti, saj so bili globoko razumevajoči in pretreseni nad tem, kar se je letos dogajalo. Namesto da bi uživali počitnice, se ne morejo vpisati na želeno gimnazijo, ker jih je sistem izpljunil in čakajo, da jih na individualno prošnjo morda sprejme kakšna gimnazija. Kdo prevzema odgovornost za frustracije, migrene in druge probleme, s katerimi se danes soočajo otroci.« Zapisala je tudi, da se nima smisla truditi, da sistem smrdi, da dajejo starši napačna sporočila ali preprosto, da je najbolje biti povsem povprečen.

    Beri dalje (2.025 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Diktatorji in moč ljudi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 13. julij 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    Svet je še vedno poln večjih ali manjših diktatorjev: v politiki, v podjetjih, v verskih skupnostih, v različnih ustanovah in lokalnih skupnostih, društvih in celo v družinah. Prevzeti so od lastne moči in veličine, občudujejo same sebe, izpolnjuje jih vladanje vsaj enemu človeku (četudi lastnemu otroku), sanjajo pa o vladanju čim večjim množicam.

    Znameniti komik Charlie Chaplin se je že leta 1940, ko se je druga svetovna vojna komaj dobro začela, »poklonil« Hitlerju (zanimivo, da sta se rodila v razmaku štirih dni) in vsem drugim diktatorjem in diktatorčkom. Čeprav je film predvsem komedija, pa je njegovo sporočilo skrajno resno in aktualno. V končnem govoru, ki ga dejansko izvede židovski brivec (prav tako kakor diktatorja Hynkla ga igra sam Chaplin) nam Charlie Chaplin priredi pravi proti-diktatorski govor. O njem bi morali veliko razmišljati:

    Beri dalje (580 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Verovati ali biti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 12. julij 2006 @ 17:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Marko Pogačnik

    V času razprav o odnosu med veroizpovedmi in družbo se je vredno vprašati, kakšen je smisel verovanja in kaj nam pomenijo različne veroizpovedi. Verovati pomeni zaupati nečemu, česar osebno ne moremo neposredno izkusiti. Navadno se veroizpovedi naslanjajo na izkušnje redkih posameznikov. Na tak ali drugačen način jih je pretresla božja navzočnost. Dotaknila se jih je večnost. Pripovedovali so o tem, nastale so legende in pričevanja svetih knjig. Kot posledica so neznanemu začeli verjeti tudi ljudje, ki takih izkušenj sami niso nikdar doživeli.

    Beri dalje (286 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Medgeneracijski sporazum Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 12. julij 2006 @ 05:10 CEST
    Uporabnik: nian

    V času, ko se družba sooča z demografskim trendom staranja prebivalstva in se kot celota hote ali nehote vključuje v procese globalizacije, se nam dozdeva, da smo se znašli na razpotju. Rešitve iz preteklosti, ustaljeni načini delovanja, so se v novih razmerah izkazali za pomankljive in nezmožne zagotoviti nove dolgoročne rešitve. Problematika nikakor ni enostavna, še toliko bolj občutljiva pa je zaradi svoje močne socialne komponente.

    Ne dotika se samo neke marginalne skupine, ampak se zadira globoko v ustroj sodobne družbe, kot jo poznamo vse življenje. Mnogi udeleženi, ki so vse življenje zaupali v družbeni dogovor in verjeli, da bo družba spoštovala njihovo zavezo in jim na starost vračala tisto, kar jim pripada, se v današnjih turbulentnih časih upravičeno počutijo prevarane, izigrane. Hkrati pa se zavedamo, da nekonstruktivno zaviranje sprememb ne bo zaustavilo, temveč zgolj odložilo- v našo škodo.

    Beri dalje (229 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nesreča bogatih Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 11. julij 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    Piše: Marko Pogačnik

    Ko razmišljamo o nesebični službi bližnjim in kujemo načrte za pomoč revnim, pogosto pozabljamo, da bogati narodi niso nič manj nesrečni. Da bi v pogojih današnje civilizacije nek narod ali posameznik lahko bil bogat, mora zadrževati pretok energije, neusmiljeno črpati resurse in do kraja izostriti razumsko kontrolo nad življenjskimi tokovi. Mora biti, tako rekoč, sam sebi janičar.

    Posledica takšnega omejevanja je navidezno bogastvo, ki ga lahko enačimo z dejansko nesrečo. Da bi dosegel ali ohranil zastavljeni nivo izobilja, mora človek zatirati svojo lastno svobodo in z njo polnost (globinsko izpolnjenost) svojega bitja.

    Beri dalje (131 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Tekmovalnost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 5. julij 2006 @ 05:07 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Alida Blažič

    Svet je razdeljen na ljudi, ki tekmujejo, in tiste, ki sodelujejo. Glavni problem človeštva je, da je svet zelo razdeljen, nesložen in da v njem prevladuje tekmovalnost. To so značilnosti naših političnih in ekonomskih sistemov, ki temeljijo na tržnih silah, komercializaciji, pretiravanju, podpihovanju nacionalizma in poveličevanju moči. Če se ne odpovemo tekmovalnosti, bomo uničili sebe in planet. Človeštvo mora dojeti, da smo med seboj odvisni in moramo spoštovati določena pravila igre.

    Beri dalje (419 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.08.06 @ 12:22 z Devi 
    | More

    Ponovna vzpostavitev pravičnosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 30. junij 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Z Jimom Boyackom in Helen Bowen se je pogovarjala Megan Scherer

    Ponovna vzpostavitev pravičnosti je skupnostno zasnovan sodni proces, ki se, namesto maščevanja in kaznovanja, osredotoča na odgovornost in popravo povzročene škode. Žrtve in storilci kaznivih dejanj se sestanejo na skupni konferenci za medsebojno pomoč. Proces, ki se imenuje ponovna vzpostavitev pravičnosti (restorative justice), izvajajo lokalne in vladne skupine v nekaterih državah, kot so na primer ZDA, Kanada, Avstralija in Velika Britanija.

    Nova Zelandija je leta 2002 postala prva država, ki je začela izvajati ta proces in je njegova načela vključila v kazensko zakonodajo za odrasle. Megan Scherer je intervjuvala dva od ustanoviteljev novozelandske Organizacije za ponovno vzpostavitev pravičnosti iz Aucklanda (New Zealand's Restorative Justice Trust): Jima Boyacka in Helen Bowen, ki sodelujeta pri izobraževanju skupin, ki se zanimajo za proces ponovne vzpostavitve pravičnosti.

    Beri dalje (1.880 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Lepo je , ko smo zadovoljni vsi, otroci, vzgojitelji in starši Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 29. junij 2006 @ 11:18 CEST
    Uporabnik: A

    Lepo je , ko smo zadovoljni vsi, otroci, vzgojitelji in starši – pismo staršev otrok, ki so v šolskem letu 2005/06 obiskovali vrtec Selce

    No, pa je minilo še eno šolsko leto. Napočil je čas za analize in ocene, …kdo je izpolnil pričakovenja in kdo ne, kdo je dobro opravljal svoje poslanstvo itd.

    Starši otrok, ki so v pravkar končanem šolskem letu obiskovali vrtec Selce (enota OŠ Voličina), smo enotnega mnenja:«Ta vrtec je presegel naša pričakovanja.«

    Vrtec stoji v idilični pokrajini Slovenskih goric, vstran od cestnega vrveža in drugih slabih okoljskih vplivov. Obdaja ga prostrana zelenica z igrali in mnogimi drevesi, ki služijo tudi kot senca.

    Beri dalje (617 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Globalizacija ali amerikanizacija ali evropeizacija ali vatikanizacija Slovenije? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 29. junij 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Miha Jensterle

    »V globalnem svetu, ki se poraja, bodo vse meje med narodi 'zginile' oziroma postale nepomembne. In brezna med religijami naj bi zapolnila ljubezen do sočloveka. Ljudje naj bi prenehali biti 'lokalpatrioti'. Nacionalizma in verskega ekskluzivizma, ki dandanes (politično) razdvajata človeštvo na 'naše/sovražnike' in 'pravoverne/heretike', naj bi bilo konec. Vsi ljudje naj bi končno postali 'zemljani',« - nam govorijo ekonomisti, ki trgovino vidijo kot edini element povezvanja in 'trg' opazujejo globalno. Tako govorijo tudi vsi 'svetovni' poitiki, tudi papež, politiki EU in slovenski, kadar govorijo ljudem 'Pravljico o globalizaciji in miru'.

    A dejansko so rasizmi in nacizmi in fašizmi v vzponu, predvsem pa se tako verski ekskluzivizem Vatikana kot islama, povečujeta. Gradijo se nove 'trdnjave' in obzidja se debelijo, jarki povečujejo, orožja je vse več...

    Beri dalje (1.737 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.30.06 @ 15:32 z Tatjana Malec 
    | More

    Dispraksija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 22. junij 2006 @ 15:44 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaDispraksija, ki povzroča težave z gibanjem, koordinacijo, organizacijo in pri predelovanju senzornih informacij, je skrita motnja, ki lahko otroka vodi v številne učne in socializacijske težave. Pogosto je ta motnja spregledana.

    Kljub primernim tehnikam učenja, spodbudnemu okolju in povprečnim intelektualnim sposobnostim imajo otroci z dispraksijo težave pri gibanju in učenju. Po zadnjih raziskavah prizadene trikrat do štirikrat več dečkov kot deklic in ne mine s starostjo. Pri vsakem posamezniku se pokaže v drugačni obliki. V normalnih okoliščinah se tak otrok na prvi pogled ne razlikuje dosti od vrstnikov, vse dokler ne nastopi čas za osvajanje novih (predvsem gibalnih) veščin.

    Beri dalje (1.136 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 28

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,09 seconds