Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060820214923141
V mestu...
nedelja, 20. avgust 2006 @ 21:49 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Kako dihajo mesta, ki so se razrasla v starem svetu, v Evropi… okrog cerkve
in ob reki, da je potekalo v zgodovinskoekonomskem smislu ne le trgovanje, marveč
tudi potovanje v urbani svet…? So mesta kakor živi veliki organizmi, ki torej
dihajo, vsako mesto s svojim pljučnim obzidjem, s svojo magistralno rotovško
glavo, s svojim trebuhom – tržnico…?! Kako diha Ljubljana – slovenska prestolnica,
kako dihajo druga slovenska mesta kot evropski proizvod razlike med naravo in
zidjem? Kaj pomeni biti meščan v 21.stoletju? Se mar mnogi ne umikajo iz velemest
na podeželje, kjer pa je njihov Tusculum ujet v svojevrstno oblikovano naravo,
v vikende in ranče?
Energijska središča mest so prej v kulturi, omiki meščanstva in trgovini, v
upravi in grajski veščini gosposke, ki je obvladovala iz mesta svojo tipično
ne le obrtno produkcijo. Pravijo, da zdravorazumarstvo pri arhitekturi in urbanizmu
itak ni moglo imeti kake večje vloge, prej intuicija graditeljev, povezana z
življenjsko prakso in seveda z načini oblasti. Biti meščan pomeni dandanes dvoje:
1. citoyen – kot državljan v mestnem okolju, torej v policu, dandanes v pomenu
parlamentarne demokracije; 2. bourgeois – meščan v pomenu meščanskega mogotca,
ki živi tipično mestno življenje. Psiholog in duhovnik Anton trstenjak je pisal
o tej psihološki razliki med mestom in podeželjem tako živahno, da povsem prepriča:
kako kmečki otrok že zmala ve, kaj je narava in ve, kaj je »seks« - ko se krava
oteli in povrže, je otrok zraven in vidi telička, ga lahko tudi potem poboža,
ve, da je tele lepa in dobra živalca, kravji otrok… in tako ni okužen z obskurnimi
spolnimi poželenji. Prav tako kmečki otrok ve, kdaj se orje in kdaj se žanje,
pomaga na kmetiji ter si ne sme, si ne more privoščiti lenobe, kljub temu, da
so seveda tudi na kmetih zanemarjeni ljudje; tukaj podaja spet Anton trstenjak
podobo kmečke matere v urejeni družini, ko v pometeni kmečki izbi šiva, v urejenem
okolju pa se veselo igrajo otroci in pomagajo – spet druga kmečka mati je spet
zanemarjena, tudi ona nekaj krpa, vsa je živčna in živijo v bedni umazaniji,
otroci vreščijo, si nagajajo, večidel kričijo… In mestno družinsko okolje? Zlasti
dandanes, ko se družina dobi šele ob koncu tedna in ko lahko mladina »permisivno«
skače naokoli, kakor se ji zljubi, češ, saj imajo pravico – ja, kaj pa dolžnosti
in odgovornost? Mar ni v večini primerov od meščanskih staršev odvisno, kako
se bo razvijal tudi njihov otrok? Poleg tega v mestni slojevitosti in brž vidni
mestni socialni diferenciaciji razpoznamo otroke ulice in spet pridne punčke
in fantke, kar se odseva posebej v ljudski šoli, saj se pridkanim ponudi celo
inštrukcije, revni pa morajo poskrbeti le sami zase. Fizične in duhovne razsežnosti
mesta se torej ekonomsko prepletajo: že tv mladinske nadaljevanke pokažejo,
kako je s tem.
Škandali mestnega življenja, afere…, tisk, elektronski mediji, knjižnice, galerije,
univerza, filharmonija, opera in balet, muzeji, upravne stavbe… - kdo vsega
tega utripa mestnih ulic in cest med utripšanjem semaforjev in smetnjaki kar
na ulicah ne pozna? In mestni promet, železniška in avtobusna postaja, letališče,
mestni taksiji, hoteli, bifeji, parki… Med izvirno naravo npr. Ljubljane ali
njene okolice in pogledom na tipično mestno vasezazidanost obstajajo prej skupne
poti kot vrzeli, prej red kakor kaos, čeprav je v mestu navidez vse kaotično,
polno vrveža in neutrudljivega tempa… kakor na kakem umetnem človeškem in robotnem
mravljišču. Kajti v mestu se sosedje običajno niti ne poznajo med seboj, ne
vedo, kdaj ima kdo rojstni dan itd. V spalnih naseljih je še posebej opustelo…
Je selitev osnova mestne strukture – ali pa je sama mestna struktura zahtevala
preselitev, npr. po 2.svetovni vojni s podeželja v industrijo? Res je sicer,
da smo Slovenci evropsko imeli tudi že delavsko in meščansko, obrtniško oziroma
rokodelsko in mestnoupravno tradicijo… širjenje vitalno - energijskih ali poduhovljenih
pretokov in centrov se je ožililo na prometnih vozliščih medsebojnih srečanj.
Že zato ni prav, kadar rušijo kraje takih srečanj, npr. tudi Metelkovo-mesto,
npr. tudi odvečne vrtce in druge stavbe…In kakšna so šele dvorišča kje v stari
Ljubljani in sredi mesta?
Avtomobilizem, garaže, parkirišča… Tudi o tem bi bilo potrebno kdaj premisliti
– glede na občinski razvoj. Da bi manj skakali čez cebro, ko se nenadoma ugasne
rdeča luč za pešce in se prižge zelena za šoferje…in druge voznike motornih
vozil. Posebej pa so le turistične in naše poti s kolesom: po mestu in mestni
okolici. Ljubljana je odličen primer sožitja mesta z naravo. Energijski portali
se širijo tudi raz razmestitve ljubljanskih cerkva… in drugih znamenitosti,
od vodnjakov do spomenikov…
Gradivo mest se izraža v visokih tehnologijah, v cyber-looku, kolikor emocianalnih,
zavestnih in duhovnih silah.
Vladimir Gajšek
www.gibanje.org
Komentarji (0)
www.pozitivke.net