|
|||||||
DR. Hans Blix, predsednik neodvisne Mednarodne komisije za nadzor orožja za masovno unièenje, je na tiskovni konferenci povedal, da bi ZDA lahko vzpostavile pozitivni primer zmanjševanja jederske razorožitve. Okolišèine so take, da bi z ratifikacijo Sporazuma o prekinitvi jederskih poskusov Kitajska sledila zgledu ZDA. Kitajski bi sledila Indija, potem Pakistan in potem še Iran.
TO BI SPROŽILO DOMINO UÈINEK.
Dokument orožje terorja ponuja 60 izhodišè za zmanjševanje jederskega, biološkega in kemiènega orožja. Analizira ogroženost miru in stabilnost v svetu in vkljuèuje statistike o kvantiteti jederskega orožja. Dokument se osredotoèa tudi na grozeèe trenutne razmere na Bližnjem vzhodu, v Iranu, Severni Koreji, Indiji in Pakistanu. Komisija je spodbudila vse dežele k podpisu Sporazuma o prekinitvi jederskih poskusov, jederske sile pa je pozvala k ustavitvi vseh jederskih programov. Iraku in Izraelu so priporoèili ustavitev programov bogatitve urana in sorodnih dejavnosti, s èimer bi pripomogli k zmanjševanju jedrske grožnje na Vzhodu.
Blix je bil kritièen do stališè ZDA: "Medtem ko so ostale dežele hotele okrepiti nadzor kršitev Sporazuma o prekinitvi jederskih poskusov, so se ZDA, edina velesila, pri iskanju rešitev zanašale predvsem na svojo vojaško moè." Washington bi moral narediti premike, ki bi pripeljali do omejevanje oborožitve:" Èe prevzamejo vodstvo, bo svet temu vzorcu verjetno sledil. Èe se pa to ne bo zgodilo, lahko prièakujemo porast jederskih poskusov in stopnjevanje oborožitvene oborožitvene tekme." je dejal Blix. Komisija poziva Rusijo in ZDA, naj sprejmeta dogovor v korakih, ki bi umaknili prste s sprožilcev jederskega orožja, dežele, ki imajo jederske arzenale, pa naj bi podpisale obvezujoèe sporazume o nenapadanju nejederskih dežel.
Vir: The Hindu Indija,
The Washington Post,
The New York Times
VARNOST JE POVEZANA Z VIŠJIM ŽIVLJENSKIM STANDARDOM, NE PA Z JEDERSKIM OROŽJEM
Mohamed El Baradej, prejemnik Nobelove nagrade za mir 2005, je posvaril Paula H. Nitzeja (šola naprednih mednarodnih študij), da je razvoj jederske oborožitve vse težje nadzirati. "JEDRSKE BOMBE ROJEVAJO JEDRSKE BOMBE." Dokler doloèene države zaradi lastne varnosti zahtevajo jedrsko oborožitev, bodo temu zgledu sledile tudi druge. Velike sile vztrajajo pri svoji pravici do jedrske oborožitve, ki pa razumljivo, k temu navaja tudi druge. To pa je v nasprotju s prizadevanji, Mednarodne agencije za jedrsko energijo pri ZN.
El Baradej meni, da je nastopil èas odloèitve: "Moramo se odmakniti od varnostnega sistema, ki temelji na jedrskemu arzenalu, ali pa se moramo sprijazniti s Kenedyjevo napovedjo (1960) o svetu, v katerem je jedrsko oboroženih od 20 do 30 držav. El Baradej meni, da je bilo zastraševanje z jedrskim unièenjem nekdaj uspešna obrambna strategija - med hladno vojno. Danes pa ni veè moè ustaviti prenosa informacij o tej tehnologiji, saj sodobne komunikacije omogoèajo hiter prenos podatkov. Pravi še, da je treba razviti nadomestni sistem kolektivne varnosti,... ki odstranjuje potrebo po jedrskem zastraševanju.
"Šele, ko se bodo jedrske države prenehale zanašati na svojo jedrsko moè, je moè prièakovati zmanjševanje jedrskega arzenala v svetu,"dodaja. El Baradej ni predstavil svoje vizije novega varnostnega sistema, predlagal je dvig življenskega standarda v deželah v razvoju. S tem se bo takoj prièela zmanjševati možnost spopadov.
Vir; Reuters
pripravila Alida
Za vrnitev v obièajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Jedrska_Razorozitev_Domino_Ucinek
| Domov |
|
Powered By GeekLog |