|  DR. Hans Blix, predsednik neodvisne Mednarodne komisije za nadzor orožja za
masovno unièenje, je na tiskovni konferenci povedal, da bi ZDA lahko vzpostavile
pozitivni primer zmanjševanja jederske razorožitve. Okolišèine so take, da bi
z ratifikacijo Sporazuma o prekinitvi jederskih poskusov Kitajska sledila zgledu
ZDA. Kitajski bi sledila Indija, potem Pakistan in potem Å¡e Iran.
TO BI SPROŽILO DOMINO UÈINEK.
Dokument orožje terorja ponuja 60 izhodišè za zmanjševanje jederskega, biološkega
in kemiènega orožja. Analizira ogroženost miru in stabilnost v svetu in vkljuèuje
statistike o kvantiteti jederskega orožja. Dokument se osredotoèa tudi na grozeèe
trenutne razmere na Bližnjem vzhodu, v Iranu, Severni Koreji, Indiji in Pakistanu.
Komisija je spodbudila vse dežele k podpisu Sporazuma o prekinitvi jederskih
poskusov, jederske sile pa je pozvala k ustavitvi vseh jederskih programov.
Iraku in Izraelu so priporoèili ustavitev programov bogatitve urana in sorodnih
dejavnosti, s èimer bi pripomogli k zmanjševanju jedrske grožnje na Vzhodu.
Blix je bil kritièen do stališè ZDA: "Medtem ko so ostale dežele hotele
okrepiti nadzor kršitev Sporazuma o prekinitvi jederskih poskusov, so se ZDA,
edina velesila, pri iskanju rešitev zanašale predvsem na svojo vojaško moè."
Washington bi moral narediti premike, ki bi pripeljali do omejevanje oborožitve:"
Èe prevzamejo vodstvo, bo svet temu vzorcu verjetno sledil. Èe se pa to ne bo
zgodilo, lahko prièakujemo porast jederskih poskusov in stopnjevanje oborožitvene
oborožitvene tekme." je dejal Blix. Komisija poziva Rusijo in ZDA, naj
sprejmeta dogovor v korakih, ki bi umaknili prste s sprožilcev jederskega orožja,
dežele, ki imajo jederske arzenale, pa naj bi podpisale obvezujoèe sporazume
o nenapadanju nejederskih dežel.
Vir: The Hindu Indija,
The Washington Post,
The New York Times
VARNOST JE POVEZANA Z VIŠJIM ŽIVLJENSKIM STANDARDOM, NE PA Z JEDERSKIM OROŽJEM
Mohamed El Baradej, prejemnik Nobelove nagrade za mir 2005, je posvaril Paula
H. Nitzeja (šola naprednih mednarodnih študij), da je razvoj jederske oborožitve
vse težje nadzirati. "JEDRSKE BOMBE ROJEVAJO JEDRSKE BOMBE." Dokler
doloèene države zaradi lastne varnosti zahtevajo jedrsko oborožitev, bodo temu
zgledu sledile tudi druge. Velike sile vztrajajo pri svoji pravici do jedrske
oborožitve, ki pa razumljivo, k temu navaja tudi druge. To pa je v nasprotju
s prizadevanji, Mednarodne agencije za jedrsko energijo pri ZN.
El Baradej meni, da je nastopil èas odloèitve: "Moramo se odmakniti od
varnostnega sistema, ki temelji na jedrskemu arzenalu, ali pa se moramo sprijazniti
s Kenedyjevo napovedjo (1960) o svetu, v katerem je jedrsko oboroženih od 20
do 30 držav. El Baradej meni, da je bilo zastraševanje z jedrskim unièenjem
nekdaj uspešna obrambna strategija - med hladno vojno. Danes pa ni veè moè ustaviti
prenosa informacij o tej tehnologiji, saj sodobne komunikacije omogoèajo hiter
prenos podatkov. Pravi Å¡e, da je treba razviti nadomestni sistem kolektivne
varnosti,... ki odstranjuje potrebo po jedrskem zastraševanju.
"Šele, ko se bodo jedrske države prenehale zanašati na svojo jedrsko
moè, je moè prièakovati zmanjševanje jedrskega arzenala v svetu,"dodaja.
El Baradej ni predstavil svoje vizije novega varnostnega sistema, predlagal
je dvig življenskega standarda v deželah v razvoju. S tem se bo takoj prièela
zmanjševati možnost spopadov.
Vir; Reuters
pripravila Alida
Vir: http://www.gibanje.org |
NE ZAMUDITE
