Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Pomoc_Starejsim

Privoz starosti – srečno domov ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 05:03 CEST Uporabnik: Pozitivke Pred dnevi se je končno ponoči med grmenjem in bliskanjem ulilo, nato je samo še deževalo v Ljubljani… Na avtobusni postaji 3, ki vozi v Rudnik, je stala nemočna stara ženica z berglicami, čakala je na avtobus, 92letna gospa s Prul… Pregovoril sem jo, da jo pospremim s Slovenske ceste do postajališča Sidro, kajti avtobus 3 – Rudnik ima obvoz po 21.uri… - sem jo le pregovoril, deževalo je v temo in deževalo: oba sva bila brez dežnika. Stara gospa je komaj premikala noge, tako da že nisem vedel, ali jo naj morda kar nesem čez cesto…, saj prek ceste ni mogla tako hitro, kot je gorela zelena na semaforju. Avtomobilisti so bili uvidevni, ko je gospa hramljala čez cesto, jaz z njo, ko sem jo držal in pazil, da ji ne bi na mokrem zdrsnilo… Ljubljana, moje mesto. Tudi preko drugega semaforja sem jo srečno pripeljal in potem do avtobusnega postajališča Park Zvezda oziroma Sidro, čeprav naju je že kar dobro zamakalo, pomagal sem nama le tako, da sem naju pokril s časopisom čez glavo. Končno je pripeljal avtobus 3 – Rudnik, šoferja sem poprosil, naj počaka, ko vstopava, potem pa tudi, ko bo 92letna gospa z berglicami »izstopila«, seveda z mojo pomočjo… Avtobusar je res lepo počakal, da sem pomagal gospe z avtobusa in sem pazil, da mi ne bi zdrsnila ali padla. Bil sem skratka živa bergla in četudi moker, kar zadovoljen, da sem gospo Anico, ki sem jo tedaj spoznal, vsaj toliko oskrbel, da je lahko potem sama šla domov… Ja, starejšim in bolnim, onemoglim je treba pomagati »prostovoljno« - in si pridobiti njihovo zaupanje z nasmehom in dobro voljo… Dabome, lepo je, če pomagaš drugemu nesebično. Kajti potlej je hotela 92letna gospa domov sama – rad sem jo pustil, naj gre, saj pot pač do vhodnih vrat v stanovanjskem bloku dodobra pozna… Ob tej pomoči stari gospe se vprašujem, kako da osameli nihče ne pomaga, ko gre primeroma zvečer v stolnico k sveti maši – in se vrača sama, ko se komaj premika z berglicami, domov; ko je ne bi popeljal z avtobusnega postajališča na Slovenski cesti, bi tam pač ostala verjetno reva čez noč – ni vedela, da ima namreč avtobus obvoz proge. Verjetno je v Sloveniji še mnogo takih ostarelih osamelih, a po svoje res pogumnih in dobrih ljudi… Vladimir Gajšek, IW www.gibanje.org Komentarji (1) www.pozitivke.net