Denar nam lahko daje občutek moči, veličine, odločnosti in svobode. Odpre nam lahko nove možnosti in razširi obzorje, lahko pa obetavni razvoj zavre in uniči. Očitno je, da ima magično moč, ki uroči milijone ljudi. Ljudje tega boga brez duše častijo in mu služijo.

Svet se vrti okoli denarja, je običajni rek. Denar ima moč. Toda kako je sploh prišlo do moči denarja? Le kako je lahko denar tako mogočen, da je vsa civilizacija v njegovi oblasti? Ni le sredstvo plačevanja?

V gospodarskih sistemih, v katerih je veljala menjalna trgovina, denar ni imel vloge, kot vlogo protivrednosti in posrednika blaga. Njegova moč in oblast sta bila odvisni od proizvodov, ki so bili na drugi strani. Danes pa nima material iz katerega je denar narejen nobene vrednosti. Zlatemu standardu so se države odpovedale in večina je izdeluje svoje plačilno sredstvo iz poceni snovi.

Denar je postal le simbol za realno vrednost blaga. Papirnati denar zaradi praktičnosti ne predstavlja svoje vrednosti, ampak obstaja le še iz številk v obračunskem sistemu. V bistvu je stvar dogovora, da na bankovec ali kovanec gledamo kot na določeno vrednost, zato lahko denar v času vojne ali velikega padca njegove vrednosti, tiskajo brez problema. V tem primeru ta papirnati denar nima nobene vrednosti več, prodaja se lahko le stare kovance iz plemenite kovine in tako menjalna trgovina spet zaživi.

Sama vrednost denarja izvira iz gospodarske moči države ali skupine držav (EU, ZDA...) in dogovora. Odvisna pa je od zaupanja v zmogljivost gospodarstva. Zaradi skupnega trga in napredka sodobne informacijske tehnologije našega časa je postal denar samostojna-avtonomna sila, ki se je v odnosu do proizvodnje, osamosvojila. Opaziti je, da je vedno več poslovanja negotovinskega. Na mnogih področjih je konkretne bankovce nadomestil navidezni denar, ki obstaja le v računalniških sistemih.

Med tistimi, ki denar imajo in tistimi, ki morajo gledati, kako si bodo zaslužili svoj kruh, je resnična meja. Denar pa je istočasno tudi nekaj neresničnega. Je številka, ki nima v sebi nobene vrednosti, nekaj pomeni le zaradi umotno priznane vrednosti, ki mu jo vsi priznavajo. Na mednarodni ali narodni ravni nekaj pomeni zaradi človekovih misli, občutkov in hotenj, ki določajo vrednost denarja. Bankovec za deset eu je več vreden za revnega človeka, kot za bogatega. Borza vrednostnih papirjev jasno kaže, da visoko rast ali močan padec tečajev povzročajo v glavnem politični dogodki in čustvene reakcije investitorjev.

Vrednost denarja je odvisna od zavesti uporabnika, od kvalitete onostranske-astralne substance, ki obdaja snov in jo prežema. Tako torej določa sila brez duše blagostanje in trpljenje človeštva. Že nič kolikrat je bilo dokazano, da večje špekulacije na borzi lahko povzročijo veliko škodo gospodarskim sistemom. Posemzni ljudje in skupine-elite na ključnih finančnih mestih lahko popolnoma mirno pokupijo celo vejo določene industrije

Denar dobiva svojo moč iz trenutne relativne vrednosti. Hrepenenje in močna želja po moči ter zaupanje številnih, ki so si to snov izbrali za svoj cilj življenja, povzroča, da njegova vrednost raste ali, da gospodarski sistem propade. Človek sam daje moč denarju, ko hoče z njim doseči cilj. Tako denar naredi za boga, pred katerim se klanja in moli. Tako ljudje služijo denarju, eden iz stiske za preživetje, drugi zato, ker mu nudi izpolnitev njegovih želja in sanj.

Čim pomembnejši dejavnik postane v našem življenju denar, toliko bolj nas vodi ta moč in toliko manj očitkov vesti človek ima. Človek se sporazumeva s svojim bogom in ga časti ter ga hrani s svojo lastno dušno energijo. Pravo, pa tudi nepravo plačilno sredstvo je tako velika sila v službi tuzemljskega prizadevanja po sreči, moči in bogastvu. Mnogi žrtvujejo svoje velike ideale za dosegljive zemeljske ideale in se tako podredijo moči denarja.

Materialno lahko razodeva človekovo prizadevanje ali pa ga omejuje..Isto velja tudi za denar. Ker lahko zadovoljuje želje, pripomore k razodevanju človekove duševnosti. Realizira lahko velike in vzvišene cilje, prav tako pa tudi nizke in brezobzirne želje. Toda človekova pripravljenost na žrtev, njegova vdanost, njegovo navdušenje za velik ideal, se lahko izrazijo tudi v denarju. Nekateri ljudje med nami so zelo spretni in obvladajo umetnost, kako človeku izvleči denar iz denarnice. Svoje motive zavijejo v lepe besede in imajo sami koristi.

Denar je pogosto uporabljen zato,da se uresniči vse drugo, ne pa visokih idealov. Prispevek za boj proti lakoti velikokrat porabijo za nakup orožja. Finančna sposobnost je vrednostna oznaka za jaz-ego. Kapitalistični sistem temelji na zahtevi, pravici in dolžnosti posameznika, torej ega-jaza. Denar pri tem na svetovnem nivoju služi boju interesov posameznikov, boju za moč, premoženja in ugled. Kdor se zmoti, ostane običajno praznih rok.

Denar določa odnose med ljudmi, ki živijo skupaj. Moč denarja jen rezultat igre sil. Države, ki niso mednarodno pomembne, tudi gospodarsko niso pomembne. Denar ustvarja začasno podlago v skupni igri posameznikov, narodov in držav. Kdor poskuša najti vsoto samopotrjevanja v svetu, ne odkrije ničesar, kajti samopotrjevanje se medsebojno izničuje. Čeprav je vsota vseh denarnih sredstev v celem svetu astronomska številka, pa dejansko tudi ta vsota ničesar ne predstavlja. Ni nič več kot vsota iluzij zemeljskega človeka, ki se oprijema nižjega življenja. Kdor v sebi to resnično spozna, se lahko postopno odveže navezanosti na magično moč denarja.

Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.

[ Odgovori na to | # ]