V razmislek vam ponujam prevod enega od podpoglavij iz moje magistrske naloge o denarju. Tekst se je v njej znašel zato, ker sem globoko zaèutila, o èem govori, saj sem v zadnjih mesecih doživljala podobne stvari, ne samo v povezavi z denarjem ampak mnogo širše.

Gre za povzetek razmišljanja Williama Blooma iz knjige »Money, Heart and Mind – Financial Well-Being for People and Planet« (Arkana, Penguin Books, London 1995). V tem delu knjige se Bloom osredotoèa na povezavo med denarjem in èloveško psiho. Knjiga je sicer izredno bogat vir razliènih vpogledov glede denarja in jo resnièno priporoèam v branje vsakomur, ki ima to možnost.

Bloom v poglavju o denarju in preživetju usmeri našo pozornost na dejstvo, da je denar tako materialno kot psihološko tesno prepleten z našimi najbolj osnovnimi obèutki preživetja.

Biološke potrebe
V naši kulturi stvari, ki jih potrebujemo za preživetje, kupimo z denarjem. Glede tega nimamo izbire. Ker je denar posrednik, ki nam omogoèi pridobiti hrano, zatoèišèe in toploto, je tarèa osnovnih strahov glede preživetja. Osnovna resniènost je, da brez denarja lahko umremo. Kakršnekoli strahove imamo glede preživetja, bodo psihološko preneseni na denar. Pohlep in zaskrbljenost neposredno odražata naš obèutek biološke varnosti.

Psihološke potrebe
Denar pa je tudi posrednik, ki nam zagotavlja psihološko preživetje. Z denarjem kupimo vse materialne podobe, življenjski stil in kulturne simbole, ki jih uporabljamo da dosežemo svoj psihološki obèutek identitete in varnosti. Naš obèutek identitete je tako zelo bistvena prvina našega psihološkega zdravja, da lahko vsaka ogroženost te identitete vodi v živèni zlom in popolni psihološki kolaps.

Dinamika odnosa med denarjem in psihološkim preživetjem je po mnenju avtorja glavno gonilo ekonomskega obnašanja. Ta dinamika ima korenine v naših najbolj zgodnjih otroških potrebah po družbeni sprejetosti, brez katere bi izgubili toplino, preskrbljenost ter podporo. Brez družbene sprejetosti bi umrli. Ta potreba po psihološki varnosti ni zavestna mentalna funkcija, temveè instinktivno gonilo. Ko smo zadovoljeni, se poèutimo dobro, na meji evforije. Ko je ogrožena, lahko doživimo popolni zlom.

Glavna znaèilnost te psihološke varnosti je, da nam daje jasen obèutek identitete v odnosu do ljudi in družbene situacije okoli nas. Kot otroci prilagodimo svoje vedenje tako, da smo nahranjeni in je za nas poskrbljeno. Pravilno obnašanje zagotavlja preživetje. Napaèno obnašanje pomeni smrt. Naša osnovna strategija v otroštvu je, da nezavedno ponotranjimo obnašanje pomembnih ljudi okoli nas: nezavedno jih posnemamo in postanemo kot oni. Nezavedno postanemo naše družbene identitete.

Identiteta, ki jo zgradimo da bi preživeli v družini in skupnosti je tisto, kar predstavljamo zunanjemu svetu. Vendar pa po njej hkrati prepoznavamo tudi sami sebe. Na zelo osnovnem nivoju vemo kdo smo samo v odnosu do naše družine in skupnosti. Predstavo o tem odkrijemo glede na to, kako nas drugi doživljajo in kako sami sebe doživljamo v odnosu do njih. Ko vse ustreza, se naš nezavedni notranji otrok poèuti varnega in pomirjenega glede preživetja. Ko se notranji obèutek identitete ne ujema z zunanjimi resniènostmi, je notranji otrok globoko ogrožen; do toèke travme in kolapsa.

Ta kolaps je lahko strašen. Brez jasnega obèutka sebe se ljudje lahko pogreznejo v stanje neobstoja in brezsmiselnosti. Pojav je zelo znan na primer pri ljudeh, ki so izgubili službo. Z izgubo službe izgubijo tudi obèutek o tem, kdo so, in lahko zdrsnejo v depresijo. Karkoli, celo smrt je za nekatere boljša kot pomanjkanje obèutka identitete. Ljudje so pogosto pripravljeni narediti skoraj karkoli, da bi poveèali ali ohranili svoj obèutek identitete. Ogroženost èlovekove družbene identitete je grožnja njihovemu bistvu. Zavedati se moramo, kako zgodaj so te družbene identitete, te identifikacije, ustvarjene.

V prihodnjem delu veè o identiteti v bolj tesni povezavi z denarjem.