Identiteta in denar Očitno je, kako vse to vpliva na naš odnos do denarja. V moderni družbi je naš občutek identitete pogosto tesno vpleten v podobo, ki jo ponujamo svetu; podobo ki jo kupi in vzdržuje denar. Denar postane gibljiv podaljšek naše psihe. Nezavedno se zanašamo, da bo vzdrževal našo identiteto. Ko začutimo, da sta naša sposobnost zaslužka in status ogrožena, kričimo od groze. Potrebujemo previden proces prehoda v nov občutek osebne resničnosti in identitete.
Če naš občutek identitete ni izpolnjen, doživimo obliko smrti. Izkusimo lahko izjemen psihološki pritisk in stisko. To stisko lahko običajno čutimo fizično: z glavoboli, splošnim pritiskom okoli lobanje, občutkom omotičnosti, občutkom omedlevice, občutkom slabosti ali glodanja v želodcu, suhimi usti in mrzlim znojem. To je splošno razširjena psiho-fizična izkušnja, ko smo soočeni z resnično grožnjo našemu najglobljemu občutku identitete.
Obstaja pa tudi nasprotje zaskrbljenosti in krize identitete. Ko smo uspešni, ko se zunanja resničnost ujema z našim notranjim dojemanjem sebe, doživljamo globoko srečo in celo evforijo.
Dokler našo potrebo po vzdrževanju identitete upravljajo primarni instinkti in strahovi, le-ti popolnoma vplivajo na odnos, ki ga imamo do denarja kot posrednika, ki lahko zadovolji naše osnovne potrebe. Naša življenja so lahko popolnoma usmerjena na pridobivanje denarja, s katerim si omogočamo življenjski stil, ki nam ga narekuje naš občutek identitete. In mislimo, da je to popolnoma normalno.
Relativno prikrajšanje
Bloom navaja primer izbruha deklice, ki nima primernih oblačil za zabavo – ne gre za razvajenega otroka, to je drama grožnje na življenje in smrt njenemu psihološkemu preživetju. Zavedati se moramo strašne nezavedne grožnje ponotranjenja identitete drugih ljudi, identitete ki si je sami finančno ne moremo privoščiti.
V plemenski skupnosti ali v skladni družini obstaja naravno vzdušje porazdelitve in radodarnosti, ki poskrbi za posameznikove potrebe. Obstajajo tudi naravni, vgrajeni mehanizmi, ki preprečujejo manipulacije z močjo ter materialno kopičenje. V kompleksni družbi, ki je ločena od teh osnovnih vodil in kjer so posameznikove vloge kompleksne, je relativno prikrajšanje normalno. Bloom celo trdi, da je relativno prikrajšanje ena od najbolj trdoživih lastnosti moderne družbe. Ljudje živijo z vzporednimi podobami izobilja in revščine.
Psihološki pritisk
Občutek prikrajšanja in njegova grožnja identiteti psihološko razžirata posameznika in uničujeta skupnost. Neenakosti ustvarjajo izjemne psihološke pritiske. Ljudje živijo v svetu, v katerem je kot normalen predstavljen določen življenjski stil in dobrobit, ki si ga večina ne more privoščiti. Ljudje, ki čutijo pomanjkanje, občutijo psihološko zmedenost, jezo, nemoč in čustveni bes. V najbolj dramatični obliki lahko vodi v revolucijo.
Bloom meni, da se moramo zavedati teh močnih psiholoških dinamik, ki tečejo skozi vsakega od nas. V današnjem svetu obstaja na tisoče izbir družbene identitete – in za večino od njih potrebujemo denar. Druga podobnost, ki nas povezuje, je, da svoje vedenje vidimo kot popolnoma normalno, skoraj nikoli ne izprašamo njegove veljavnosti ali uporabnosti.
Vse nas povezuje vez negotovosti in strahu, ki izvira iz najbolj zgodnjih ran, ki smo jih dobili kot otroci, ko naše osnovne potrebe niso bile zadovoljene. To je kar veliko osebno breme. Vendar pa je tudi družbeno in politično breme, saj te notranje dinamike vplivajo na vedenje vsakogar od nas v zunanjem svetu.
Bloom pa tudi opozarja, da poleg resnične, fizične in neposredne izkušnje, obstaja tudi izredno zanimiva psihološka dimenzija, ki se nanaša na to, ali se počutimo bogati ali revni. Psihološko notranje blagostanje (ali revščina) se razlikuje od materialnega blagostanja (ali revščine). Vredno si je prizadevati za psihološko varnost in obilje, ne glede na našo dejansko finančno situacijo.
Očitno je, kako vse to vpliva na naš odnos do denarja. V moderni družbi je naš občutek identitete pogosto tesno vpleten v podobo, ki jo ponujamo svetu; podobo ki jo kupi in vzdržuje denar. Denar postane gibljiv podaljšek naše psihe. Nezavedno se zanašamo, da bo vzdrževal našo identiteto. Ko začutimo, da sta naša sposobnost zaslužka in status ogrožena, kričimo od groze. Potrebujemo previden proces prehoda v nov občutek osebne resničnosti in identitete.
