Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2006102320344467
Lakoto povzroča nepravičnost
ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Mnogi ljudje si predstavljajo, da je za lakoto krivo preveliko število svetovnega
prebivalstva in da sta torej lakota in umiranje nekakšen izraz »naravnega« boja
za preživetja. Resnica je daleč od tega.
Čeprav nagla rast prebivalstva pušča resne posledice v veliko državah, gostota
prebivalstva nikjer ne pojasnjuje lakote. Na vsak Bangladeš, najgosteje naseljeno
in najbolj lačno državo, najdemo Nigerijo, Brazilijo ali Bolivijo, kjer obilje
virov hrane so-obstaja z lakoto. V Kostariki, s polovico manj obdelane zemlje
kot v Hondurasu, je pričakovana življenjska doba, ki je eden od glavnih pokazateljev
prehrane prebivalstva, enajst let daljša kot v Hondurasu in je blizu tisti v
razvitih državah. Raziskave v zadnjih letih kažejo, da se krivulja vedno hitrejše
rasti prebivalstva umirja; projekcija OZN kaže, da naj bi bilo število svetovnega
prebivalstva v letu 2050 9,36 milijarde. Planet pa naj bi po nekaterih ocenah
zmogel »nositi« med 11 in 14 milijardami ljudi.
Nagla rast prebivalstva ni glavni vzrok za lakoto. Kot za lakoto samo, je tudi
za naglo rast prebivalstva, kriva predvsem popolna odsotnost kakršnekoli varnosti
in ekonomskih priložnosti, predvsem za najrevnejše ženske. Nagla rast prebivalstva
in lakota dosegata endemične razsežnosti predvsem v družbah, kjer zemljiško
lastništvo, delo, izobraževanje, zdravstveno varstvo in minimalna varnost niso
dosegljivi večini prebivalstva. Razmere v deželah, kjer so uspešno zmanjšali
rast prebivalstva – Kitajska, Šri Lanka, Kolumbija, Kuba in indijska država
Kerala – dokazujejo, da se mora življenje revnih, predvsem žena, izboljšati,
preden se odločijo za manj otrok.
Kaj pa količina hrane? Po razpoložljivih podatkih je na voljo nekaj manj kot
2 kg hrane dnevno za vsakega prebivalca Zemlje: 1,2 kg žitaric, stročnic in
oreškov; približno pol kilograma sadja in zelenjave, in še skoraj 30 dag mesa,
mleka in jajc – dovolj, da bi bila večina človeštva pretežka. Samo žitarice
lahko zagotovijo 3500 kalorij dnevno za vsako človeško bitje. Težava je v tem,
da je veliko ljudi prerevnih, da bi si kupili hrano, ki je na voljo. Celo zdaj
imajo najrevnejše države dovolj hrane, da nahranijo svoje prebivalce. Mnoge
od teh držav izvažajo kmetijske izdelke v razvite dežele.
Ob Mednarodnem dnevu boja proti revščini (17. oktober) se lahko vprašamo, zakaj
vsake 4 sekunde nekje v svetu umre človek zaradi lakote ali bolezni, ki so povezane
z lakoto? Očitno ne gre za pomanjkanje virov (hrane) ali prenaseljenost planeta,
temveč za nepravično porazdelitev svetovnega bogastva. Maitreja, učitelj človeštva
nas sprašuje: »Bratje, kako lahko gledate te ljudi, ki umirajo pred vašimi očmi
in sebe poimenujete s človekom?« in nam hkrati tudi svetuje: »Če ne bomo delili
dobrin, ne bo pravičnosti. Če ne bo pravičnosti, ne bo miru. Če ne bo miru,
ne bo prihodnosti.«
Rok
www.gibanje.org
Komentarji (0)
www.pozitivke.net