Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Leta in leta znanstveniki z vsega sveta skušajo razvozlati skrivnost dolžine življenja živih bitij. Sedaj izgleda, da jim je končno uspelo stopiti korak naprej. Raziskovalci iz Združenih držav so namreč pri kvasovkah identificirali gen, ki naj bi vplival na dolžino njihovega življenja.
Prepričani so, da bo odkritje pripomoglo k identifikaciji podobnih genov pri ljudeh. Kvasovke in ljudje imamo namreč zelo podobne gene in tako lahko znanstveniki s pomočjo genov kvasovk pojasnijo delovanje človeških genov.
Dr. David Sinclair je skupaj s sodelavci iz Oddelka za medicino na harvardski univerzi odkril gen, imenovan PNC1, ki igra ključno vlogo pri dolžini življenja kvasovk. Ugotovili so, da kvasovke s petimi kopijami tega gena živijo približno 70% dlje kot normalne kvasovke. Do tega prihaja zato, ker ta gen uravnava nicotinamid (tj. oblika vitamina B3).
sreda, 14. maj 2003 @ 16:10 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Šestnajstega Maja nas bo na nebu spremljala debela, polna Luna. Pravimo ji Bikova polna Luna, stara ljudstva pa jo imenujejo Vesak, ki je tradicionalni prehod starega leta v novo. Od soju debele Bikove Lune v dolini Shangrila, kot pravi legenda o Šambali, se pojavijo duhovi in mojstri modrosti in v meditaciji skozi zvezdno konstalacijo ugotovijo, kaj se bo zgodilo v prihodnjem letu.
Letos je najbolj nenavadna postavitev, označena z delnim Luninim mrkom. Na obmorskem področju se bo pojavil ob 04:37:00, na štiriindvajseti stopinji Škorpijona in triinpedeset minut. Najbolj bodo čutili to polno Luno rojeni v znamenju Škorpijona in Bika, vendar tudi drugim ne bo prizanesla. Tako kot se dvigne morje v plimovanju, tako se tudi v našem telesu dvignejo tekočine in zanetijo čustva. Nekakšna drama se bo odvijala povsod po svetu, več bo nesreč. Zavrta čustva in stare zamere lahko planejo na dan v obliki prepirov, prag potrpežljivosti bo nizek. Ta vpliv bo čuten že 5-7 dni pred polno Luno.
Pastor Ron je imel pridigo, v kateri je vero povzdignil v jagodo okusnico vseh katoličanov:
»Žalostno srce, skeleča duša, razočaran ali osamljen duh – za kristjana pomeni vera v Boga izhod iz takšne izkušnje. Poklicani smo za to. Vsi smo med seboj povezani in drug od drugega odvisni. Vsak izmed nas je varuh svojega brata. Potrebujemo drug drugega, včasih v vlogi jagode okusnice.«
Jagode okusnice?
Obstaja sadež, imenovan Richardella dulcisica, ki pa bi mu lahko nadeli ime 'jagoda okusnica'. Ko ta sadež zaužijemo, z okušalnimi brbončicami zaznamo vse, kar koli zaužijemo (celo odvratno hrano), kot sladko in okusno. Prvobitna plemena pogosto uporabljajo ta sadež, da laže prenašajo sestavine v svoji prehrani, ki jih drugače morda ne bi mogli niti zaužiti, tako da pri tem celo uživajo.
V noči iz 15. na 16. maj bo milijarda ljudi lahko na nebu ugledalo lisasto bakreno Luno, ki bo v tej noči popolnoma vstopila v Zemljino senco.
Če bo vreme jasno, bodo opazovalci dogodka v obeh Amerikah, osrednji in zahodni Evropi ter Afriki, videli enega najlepših naravnih spektaklov: popolni Lunin mrk. To pomeni, da si bo mrk lahko ogledalo okoli 2 milijardi ljudi.
Za razliko od popolnega sončnega mrka, ki navadno od opazovalcev zahteva dolgo potovanje do mesta, kjer bo lahko videl res popolni mrk, lahko lunin mrk opazujemo pogosteje in to od doma. Potovanje Lune skozi Zemljino senco je podobno vidno iz vseh mest na zemeljski obli, kjer je Luna nad horizontom.
Opazovanje nebeškega spektakla je prav za prav precej enostavno. Opazujemo ga lahko s prostim očesom ali z manjšim teleskopom, s katerim je mogoče ujeti precej lepši pogled.
Večje onesnaženje, več odpadkov in manj življenja v divjini – takšna je prihodnost našega kontinenta. Tako je zapisano v poročilu EEA (European Environment Agency).
Zmanjšanje onesnaženja, ki smo ga dosegli v zadnjih letih, bodo izničile nove ceste, po katerih se bo valilo vse več prometa. Vsi poskusi zmanjšanja količine odpadkov, ki jih proizvedemo ljudje, bodo zaman, poleg tega pa se zvišuje tudi nivo strupenih odpadkov.
Zakaj? Odgovor je dokaj preprost. Zato, ker večina evropskih držav pospešeno širi svoje gospodarstvo.
V poročilu je poudarjeno tudi to, da smo v 90-ih letih uspeli narediti nekaj koristnega za okolje, kot je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje, ki povzročajo spremembo globalne klime. Vendar pa je vse to rezultat recesije v gospodarstvu in upadanja težke industrije v vzhodnem delu Evrope.
Resnična skrivnost uspeha je ljubezen. Dovolj moramo ljubiti sami sebe, da se zavemo, da smo vredni uspeha. Verjeti moramo, da ljudje okrog nas želijo, da bi v življenju uspeli in da naša zmaga le podpira njihovo. Zavedati se moramo, da Bog želi, da bi bili srečni na vseh področjih svojega življenja. Razumeti moramo, da ni potrebe za bojevanje, napor ali življenje v bolečini in pomanjkanju. Takšni peklenski pogoji niso nič drugega kot znamenje, da moramo kreniti po drugi poti. Ne smemo biti zadovoljni z ničemer, kar bi bilo manj kot celotno in sveto obilje pri zdravju, razmerjih z drugimi ljudmi in preživljanju. Nismo se rodili, da bi s kurami brskali po gnoju, temveč da bi letali z orli.
ponedeljek, 12. maj 2003 @ 08:50 CEST
Uporabnik: ana
Kdo smo mi, da ne bi drugim kazali dobro, da smo pričakovali dobro? Naš največji strah je ta, da smo neizmerno močni. Plaši nas naša svetloba in ne naša tema. Sprašujemo se, kdo sploh smo, da si dovolimo biti tako genialni, čudoviti, nadarjeni in neverjetni. Pravzaprav, da, kdo pa sploh si, da vse to ne bi smel biti?
Božji otrok si. S tem, da ne počneš velikih stvari, ne koristiš svetu. Prav nič prosvetljenega ni v tem, če se zapreš sam vase, zato da se ljudje okrog tebe ne bi počutili negotove.
Rojeni smo bili, da v nas samih jasno pokažemo božjo slavo. Ta slava se ne nahaja samo v nekaterih ljudeh, pač pa v vsakem izmed nas. In ko dopustimo goreti našo lastno luč, nezavedno tudi drugim ljudem dovolimo, da storijo enako.
Ko se osvobodimo svojega lastnega strahu, naša prisotnost samodejno osvobodi tudi druge.
Poraz spremeni kost v kremen, salo v mišice in človeka v nepremagljivo bitje; ustvarja junaške značaje, ki jih je v današnjem svetu vse manj. Zato se nikar ne ustrašite poraza. Nikdar niste zmagi tako blizu kot takrat, kadar ste poraženi v boju za dobro stvar.
Vse, kar smo, je posledica naših misli; v njih temeljimo in iz njih smo nastali.
Če človek nekaj govori ali počne s slabo mislijo v srcu, bo šla bolečina za njim kot kolo voza za parkljem vola, ki ga vleče. Če pa človek nekaj govori ali počne s čistim srcem, bo z njim hodila sreča kot senca, ki ga nikdar ne zapusti.
S premišljenostjo, zadržanostjo in samoobvladanjem si moder mož ustvari otok, na katerem ga nobena povodenj ne doseže.
Človek doseže večjo zmago, če premaga samega sebe, kot če bi šel tisočkrat v boj proti tisoč sovražnikom.
Dobri ljudje se bleščijo iznad svojih del kot vrhovi Himalaje.
Moški je prišel k rabinu in rekel:
»Oh, rabin, grešil sem. Obrekoval sem svojega prijatelja. Trosil sem laži o njem in širil lažne govorice. Toda sedaj mi je žal za vse, kar sem storil in kar sem rekel. Kako lahko dosežem odpuščanje?«
Rabin ga je pozorno pogledal in rekel:
»Vzemi to blazino, ki je napolnjena s perjem, in pojdi na mestni trg. Tam jo razreži in pusti, da perje odleti z vetrom. To bo tvoja kazen za zlobne besede, ki si jih govoril.«
Čeprav so rabinova navodila moža precej presenetila, je naredil, kot mu je ukazal. Potem se je vrnil k rabinu in ga vprašal:
»Naredil sem, kot ste mi naročili. Mi je zdaj oproščeno, ker sem obrekoval svojega prijatelja?«
Rabin pa je odgovoril:
»Ne, ni ti še oproščeno. Opravil si šele pol naloge. Najprej si perje stresel v veter. Zdaj pa pojdi in poberi vsako pero posebej.«
Nauk te zgodbe je, da imajo besede, ki jih govorimo, moč, da odmevajo zelo daleč. Škoda, ki jo povzročijo, pa je lahko nepopravljiva in zaznamuje celo življenje.
odlomek iz Zgodbe o ljubezni in darovanju(Bettie B. Youngs)
Nebesa, to je stanje zavesti, ki je harmonična z Božjo mislijo. Tako je urejeno Božje kraljestvo v človekovem duhu, telesu in človekovih zadevah.
Pekel simbolizira ogenj očiščenja, ki požira nesnago človeškega značaja; stanje duha, ki se popravlja. Kadar slabost preide mejo, se uveljavi zakon reakcije, katerega del je tudi sodba, ta pa prestopniku izreče kazen, ki se imenuje pekel. Kazen pa ni kazen v tem pomenu besede, temveč vzgoja.
Ljubezen mora pognati iz notranjosti, spontano. Na noben način ni podložna katerikoli notranji ali zunanji sili. Ljubezen in prisila nikdar ne gresta skupaj. Ljubezni ne moremo vsiliti nikomur, prebudi jo lahko le Ljubezen sama. Ljubezen je v načelu samokomunikativna. Kdor je nima, jo dobi od tistega, ki jo ima. Prava Ljubezen je nepremagljiva in ne moreš se ji upreti; nenehno bo naraščala in se širila, dokler sčasoma ne bo spremenila vsakogar, kogar se dotakne.
četrtek, 8. maj 2003 @ 09:21 CEST
Uporabnik: Marjana
Obvestilo World Natural Health Organization
Amelanchier alnifolia
Ustanovni član WNHO, dr. Joseph Puleo, vodilni naturopatski zdravilec, vodi raziskavo, ki je odkrila naravno zdravilo za SARS.
Skupina zdravnikov, ki so dobro poznani po svojih raziskavah na področju alternativne medicine in pojavljajočih se bolezni je razvila učinkovito zdravilo za SARS (Severe Acute Respiratory Syndrom), z uporabo malo znanega protistrupa za koronavirus. Po zatrjevanju zdravnikov, lahko koronavirus uspešno zdravimo z metanolovim ekstraktom dveh grmov, ki rasteta v Britanski Kolumbiji in severozahodnih državah ZDA: Amelanchier alnifolia in Rosa nutkana, kateri obe spadata v družino Rosaceae.
Dragi prijatelji, bralci in ustvarjalci Sončevih pozitivk
Sončeve pozitivke, časopis s pozitivno, smiselno in ustvarjalno vsebino, praznujejo 1. rojstni dan.
To je vsekakor treba proslaviti. Odločili smo se, da se ob tej priliki zberemo 10. maja ob 19h v Vegedromu na manjši slavnostni večerji odprtega tipa in da nanjo povabimo tako bralce kot ustvarjalce Sončevih pozitivk.
sreda, 7. maj 2003 @ 16:37 CEST
Uporabnik: Primož Jamšek
Slovenska filantropija ob Mednarodnih dnevih mladih prostovoljcev, ki so potekali od 11-13 aprila, prireja 24. maja 2003 od 10-15 ure stojnice na Čevljarskem mostu, kjer se bodo predstavila različna društva s svojimi prostovoljci.
Tako se boste lahko udeležili od glasbenih do risarskih delavnic, vsi skupaj pa vam bomo predstavili delovanje, vlogo ter pomembnost prostovoljnega sektorja v Sloveniji.
Podrobnejše informacije lahko dobite na 01 430 12 88, na Resljevi 30 ali na E-mail:primoz.jamsek@filantropija.org .
»Ko je žena lansko leto vložila zahtevo za ločitev, sem bil obupan. Dan, ko je odnesla iz hiše svoje stvari, je bil najbolj boleč dan v mojem življenju. Ko sem se peljal iz službe, me je prešinilo, da se peljem v prazno hišo – dobesedno. Brez žene, brez otrok, celo brez pohištva. Ustavil sem se ob robu cestišča in zajokal. Prosil sem za olajšanje moje globoke žalosti. Ko sem po nekaj minutah nadaljeval z vožnjo, sem prvi prišel na kraj nesreče. Znašel sem se v položaju, ko so drugi obupno potrebovali mojo pomoč. Domov sem prišel skoraj ob desetih zvečer. Bil sem tako izčrpan, da sem takoj zaspal – tega nisem storil že tedne. Mir in olajšanje, ki sem ju našel, ko sem pomagal nekomu drugemu, sta olajšala mojo trenutno bolečino. Naključja, ko, na primer, dobim tisto, kar potrebujem (ne vedno tistega, kar hočem), se mi ves čas dogajajo. Zame to niso le naključja, ampak raje božansko posredovanje, usmerjeno proti mojim potrebam. Primer, ko je bila v nesreči potrebna moja pomoč, je bil odgovor na mojo prošnjo, da bi se rešil svojih lastnih prestrašenih misli.«
»Meni izkušnje dodajajo in povečujejo razumevanje in sprejemanje božjega posredovanja,« je rekel William. »Širijo moj pogled na naravo in delo angelov.«
»Ali verjamete v trditev, da postanemo tisto, kar verjamemo o sebi?«
»Da,« sem prepričljivo rekla. »Verjamem, da lahko razmišljamo, kaj si resnično želimo, in se potem odločimo ter sledimo poti proti svojemu cilju. Odločnost igra veliko vlogo pri uresničevanju naših načrtov. Seveda pa nam to lahko pomaga, če so nas vzgajali tako, da verjamemo vase. Mislim, da se sporočilo o cenjenju samega sebe prične tu. A kljub temu se morate kot odrasla oseba odločiti, da je vaše lastno mnenje pomembno. Zdaj je na vas, da premislite, kdo ste in kaj si želite biti in delati -kaj želite v življenju doseči -, to je najpomembnejše. To je pomembna odločitev - občutki cenjenja samega sebe odigrajo svojo vlogo v naših dejanjih.«
»Kako to?« je vprašala z očitnim zanimanjem.
»Cenjenje samega sebe deluje kot etiketa, na kateri je navedena cena,« sem rekla.
ponedeljek, 5. maj 2003 @ 08:40 CEST
Uporabnik: ana
Anna je dvignila Johnovo levo roko, ki je sedaj ležala na njegovih prsih - jo položila med svoji dlani -, in jo nežno pobožala. Prsti njene šibke roke so počasi sledili obrisu njegove zdelane roke, kot da bi si rada vtisnila v spomin njen dotik. Zaprla je oči, kot bi hotela zakleniti spomin na ta občutek globoko v srce, kjer ga ne bo nikoli pozabila. Potem je odprla oči in se dotaknila vsakega njegovega prsta posebej. Ko je prišla do tankega zlatega poročnega obročka, je obstala, kot bi hotela obuditi še druge spomine. Sklonila se je in še zadnjič poljubila roko v slovo.
»Upam, da sem ti dobro služila, ljubi moj,« je zašepetala.
To niso bile besede uslužnosti, raje moči, sočutja in predanosti, ki mu jih je nudila, in tega, kar je njena ljubezen zares pomenila v njegovem življenju in njegova v njenem.
Delavnico sem pričela z opisom filma iz prelepe knjige Davida McNallyja Even Eagles Need a Push (Celo orle je treba poriniti), v kateri mama orlica nežno porine svoje mladičke do roba gnezda, tako da lahko postanejo samostojni. Kot je navada te živalske vrste, si orli spletejo gnezda visoko na strmih skalnih policah. Ker orlica ve, da spodaj ni drugega, kar bi lahko podpiralo krila vsakega 'otroka' kakor zrak, trepeta v pričakovanju, da se bodo vsi naučili leteti.
»Zakaj se mora strah pred višino začeti s strahom pred padcem?« pravi. A vedela je, da dokler njeni 'otroci' ne bodo odkrili kril, nima njihovo življenje nobenega smisla. Če se ne bodo naučili leteti, ne bodo razumeli prednosti, da so se rodili kot orli. In tako jih porine.
Lansko leto, v noči na 15. junij, sem imela čudovite sanje. To so bile sanje take vrste, zaradi katerih se zjutraj zbudiš ves radosten z mislijo nanje in napolnjen s pozitivno energijo. Takih sanj (in vznesenega občutka, ki ga dajejo) se spominjaš še leta s posebnim veseljem.
Sanje so bile sestavljene iz treh delov.
V prvem delu se vračam z avtom iz vasice, kjer sem bila rojena. Na koncu vasi ugledam studenec čiste vode, za katero takoj vem, da je zdravilna. Tega studenca prej na tem mestu ni bilo. Izvir studenca se nahaja na vrhu nizkega hribčka in z neverjetno močjo se voda razliva po njem navzdol.
V drugem delu sanj se odločim, da je zame napočil čas mističnih izkušenj in globokih duhovnih doživetij, da je prišel čas za čudeže in za to, da pomagam drugim, neznanim.
sobota, 3. maj 2003 @ 07:49 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Sanje in realnost
Več let, potem ko je kardinal Karl Wojtiła sanjal svoje sanje in postal 16.10.1978 papež Janez Pavel II, je (večkrat) romal v Assisi, rojstni kraj svetega Frančiška. V poslanici sprave, ki jo je tam izrekel, je spregovoril o svetnikovi ljubezni do živalskih kakor tudi do človeških bitij. To vseobsegajočo ljubezen je imenoval pričakovanje kraljestva miru, kot ga je opisal v svoji viziji prerok Izaija; svet, v katerem bodo vse božje stvaritve živele v miru med sabo. Papež je še rekel, da gre posebna skrb ne samo ljudem, ampak tudi živalim in naravi na splošno, kar je pokazal sveti Frančišek, zvest odmev ljubezni; s to ljubeznijo je Bog na začetku izgovoril svoj 'fiat', s katerim jih je ustvaril. In papež je v Assisiju dodal: "Mi vsi smo poklicani k takim dejanjem". Kdor bere to izjavo, je lahko presenečen, da je v njih izražena tako velika skrb za druge božje stvaritve. Lahko smo presenečeni, da papež govori o življenju živali kot izraz božje ljubezni: gre za življenja, ki zahtevajo našo "prav posebno skrb".