Nemški raziskovalci trdijo, da lahko rastlina, ki so jo ameriški Indijanci uporabljali za blaženje menstrualnih bolečin, ozdravi plešavost.

Znanstveniki iz Univerze Bochum so povedali, da je sestavina v tej črni rastlini prvo znano rastlinsko sredstvo, ki lahko ustavi hormonsko izgubljanje las in poleg tega pospešuje rast las.

Vse,
kar ima svoj začetek in konec,
je čista laž,
vse ostalo,
je čista resnica.

Stojan Svet

Kakšen je najboljši položaj pri molitvi?

Glede tega vprašanja se je nekoč sestala skupina duhovnikov. Pogovarjali so se v nedogled, ne da bi prišli do zaključka. Nekateri so vztrajali, da je bistveno klečanje. Tisti s koščenimi koleni so trdili, da je sedenje prav tako učinkovito. Drugi so bili mnenja, da je potrebno hoditi sem in tja in na ta način ustvarjati poseben žar. Ko je grozilo, da se bo razgovor preveč razvnel, so se odločili, da bodo odločitev prepustili edinemu duhovniku, ki je bil vseskozi tiho. Prišel je iz podeželske župnije in jim takole odgovoril:

Vitamin B17 je naravno prisoten v semenih mnogih sadežev in je sestavina glavnih virov prehrane v kulturah, kot so navaho indijanci, Hunze, Abkazianci ipd., torej tistih narodov, ki že dolgo begajo znanstvenike s svojo dolgoživostjo, odpornostjo in vzdržljivostjo. Seveda je prisotnost vitamina B17 v njihovi prehrani samo eden od dejavnikov, na njihovo zdravje vplivajo tudi naravno okolje, zmernost v prehrani, čista izvirska voda in še marsikaj.

Najbolj bogata z vitaminom B17 so jedrca koščic marelic (2-3%) in drugih sadežev iz rodu Prunus Rosacea - grenkih mandeljnov, breskev, nektarin, češenj in sliv; poleg tega ga vsebujejo ajda, proso, nekateri kalčki in trave, bambusovi vršički, mnoge vrste divjega jagodičevja, macadamia oreški, laneno seme, jabolčne koščice in v manjših količinah tudi mnoge druge rastline, ki so dandanes praktično izbrisane iz vsakdanje prehrane.

Pravo in popolno ljubezen moremo prepoznavati po tem, če imamo veliko upanje in zaupanje v Boga; razen zaupanja ni ničesar, po čemer bi lahko bolje spoznali, da imamo celovito ljubezen. Kajti če kdo koga iskreno in z vsem srcem ljubi, se rojeva zaupanje. Vse tisto namreč, glede česar si res drznemo zanesti se na Boga, vse to – in tisočkrat več – v Njem tudi resnično najdemo. In kakor človek ne more Boga preveč ljubiti, tako mu tudi ne more preveč zaupati. Karkoli že človek sicer počne, nič ni tako koristno kot veliko zaupanje v Boga. Z vsemi, ki so pridobili veliko zaupanje Vanj, je brez izjeme delal velike stvari. Pri vseh teh ljudeh je jasno pokazal, da to veliko zaupanje prihaja iz ljubezni; saj ljubezen nima le zaupanja, ampak ima tudi pravo vedenje (znanje) in nedvomno gotovost.

iz knjige Mojster Eckhart: Pridige in traktati

Učenec: "Poslušamo vas, ko govorite, toda mi na Zahodu vse informacije zadržujemo v glavi. Kako naj izstopimo iz nje? Katero metodo naj uporabimo? Nam moč volje lahko pomaga?"

Osho: "Ne. Moč volje ne pomaga. Moč volje pravzaprav niti ni kaka posebna moč, ker je popolnoma odvisna od ega, ki je povsem mala pojava - zato ne more ustvariti preveč moči. Ko ste brez-voljni, takrat ste zares močni - takrat ste eno s celino.

Globoko spodaj je moč volje vrsta svobode. Toda, da bi skrili lastno nemoč, ustvarjamo voljo. Vedno ustvarjamo in kažemo tisto nasprotno, da bi prevarali sebe in druge.

Kako lepo bi bilo,
ko bi izba
izdihovala vonj
iz krušne peči,
kakor diha mati,
ko prižema otroke
k žerjavici svojih prsi.

V prgišču prhavke
v domačiji
je nekoč žarel nasmeh
in obvisel
na okrižju
ob brezvetrju
šipkovega grma.

Če takole prisluhneš ljudem,
ki se pogovarjajo na cesti,
v službi ali v gostilni,
dobiš vtis,
da je večina ljudi slabih.
Če nato teden dni
hodiš na pogrebe in
bereš osmrtnice in članke o umrlih,
bi si lahko mislil,
da slabih ljudi sploh ni,
da so vsi očetje in matere idealni
in da obstajajo samo srčno dobri,
ljubeči in skrbni zakonci.
Nisem še videl osmrtnice, kjer bi pisalo:
»To je bil cepec!« ali »Bila je ničvredna mrha!«
Iz osmrtnic se lahko dosti naučimo, na primer:
Ne hrani pohvalnih besed
šele za pogreb!

Phil Bosmans
Rože sreče moraš saditi sam

Pod največjim kanadskim mestom teče globoka, široka, mrzla reka iz obdobja ledene dobe. Tukaj je že vsaj milijon let, vendar o njenem obstoju vse do prejšnjega meseca ni bilo dejanskih dokazov.

Do odkritja zaledenele reke je prišlo, ko so delavci poskušali pokriti dva arterška vodnjaka. Delo je del projekta High Park, ki je eden največjih mestnih parkov v bližini jezera Ontarojo.

Prvi vodnjak so uspešno pokrili, ko pa so pokrili drugega, je prvi dobesedno eksplodiral. Iz njega je 15 metrov v zrak začela brizgati voda. Ko so popravili pokrov, je eksplodiral še drugi vodnjak, iz katerega je poleg vode začel brizgati še gramoz.

Prej ali slej človek dojame, da so vsi njegovi sporazumi in nesporazumi s svetom pravzaprav sporazumi in nesporazumi s samim seboj. Pričakujoč od sveta mnogo, mlad človek zgodaj spozna, da ta svet ni radodaren s pokloni, prej bi se reklo, da je skop in nepravičen. To zgodnje spoznanje je znak duševnega zdravja in intelektualne moči. Na njem je treba graditi odnos do sveta. Če to uspe, se človek razvija kot harmonična osebnost, kateri "nič človeškega ni tuje". Kajti človek v tem svojem zemeljskem obličju, katerega edino poznamo, ni ne angel, ne vrag, temveč krhko bitje, potisnjeno v mnoga življenjska izkustva. Kako bo ta izkustva obvladal, je osnovno in najpomembnejše vprašanje njegovega obstoja.

Znanstveniki so povedali, da se je cepivo, ki bi nekega dne lahko pomagalo pri preprečevanju kajenja, v prvotnih testih izkazalo za izredno učinkovito.

Pri britanskem podjetju Xenova, kjer so razvili cepivo, ki bi morda lahko pomagalo zdraviti odvisnost od kokaina, so že pred dvema letoma začeli testirati cepivo.

Delo

Kaj je delo? Ponavadi je odgovor: »delo je nekaj, kar počnemo za preživetje«. Vendar nas taka definicija oropa življenja. Nekateri spoštujejo delo, kot smisel življenja, in zanemarjajo ostala področja. Nekateri delo enostavno pretrpijo in potem »uživajo« ob vikendih. V vsakem primeru nam od Življenja ne ostane veliko.

Kaj pa je točno namen dela?
E.F. Schumacher: »Kot prvo, da nam zagotovi potrebne dobrine in storitve. Kot drugo, omogoči nam da uporabimo svoje darove oz. talente. Kot tretje omogoči nam služenje in sodelovanje z drugimi, da se tako osvobodimo prirojene egocentričnosti.«
Ekonomist R. Theobald: »Delo je nekaj, kar ljudje nočejo početi in denar je nagrada, nadomestilo za nevšečnost dela.«
S. Terkel v knjigi Working opisuje delo kot: »...gre se za nasilje, nad duhom in telesom. Delo predstavlja čire na želodcu, nesreče, pare, ki se prepirajo, pretepe, živčni zlom, brcanje psa naokoli. Je predvsem vsakodnevno poniževanje.«
Na drugi strani pa Kahil Gibran pravi tako: »Delo je ljubezen, ki je postala vidna.«
Kaj je torej delo blagoslov ali prekletsvo?

Brez izgovora
Jay Rifenbary z Mike & Marjie Markowski,
povzetek pripravila Sonja Štamcar

Prvi del: TEMELJI ZA USPEH
1. Odgovornost zase (Temelj življenja brez izgovora)

Velika večina najstnikov že izkusi, da jim bo dober izgovor pomagal iz težav. Vendar pa nismo že rojeni s tem mišljenjem, priučeno je. Najpogosteje se ga naučimo z zgledom, nato ga preskusimo v praksi. Hujša ko je stiska, večja verjetnost je, da bo izgovarjanje prešlo otroku v navado.

Kaj se zgodi tedaj? Če nihče ne popravi otrokovega neustreznega vedenja, bo izgubil priložnost, da bi raziskal druge načine vedenja. Še bolj kritično pa je, da se zamegli njegov pogled v vlogo, ki jo dejansko ima pri ustvarjanju stiske, v kateri se nahaja. Zanj ostanejo resnice o samoodgovornosti skrite in izgubljene. Kako naj bi imel še kaj energije za popravljanje neproduktivnega vedenja, če pa so zmeraj imele prednost rešitve z dobrimi izgovori?

Iskanje opravičila naj zamenja nov mišljenjski vzorec: preprosto povej dejstva in oriši položaj. Naj so razlogi znani ali ne, se je takrat, ko si nekaj opustil ali napravil narobe, treba ukvarjati s posledicami.

Prijetno je doživljanje občutka, da obvladuješ položaj.

Ko pademo v brezno lastne preteklosti lahko spoznamo, da moramo opustiti prepričanje, da so drugi krivi za naše napake in neuspehe. Ko se nehamo meniti za to, kaj družba pričakuje od nas in spoznamo pomembnost svojih pričakovanj, dobimo svoj prostor na soncu. Potrebno je sprostiti razum in uravnotežiti živčni sistem.

Z možgani v glavi in nogami v čevljih se lahko napotiš kamorkoli hočeš.

Včerajšnji dan
ter vsi prejšnji dnevi in leta
so mimo,
pokopal jih je čas.
Ne moreš jih več spremeniti!

Se je kaj razbilo in so ti ostale črepinje?
Ne vlači jih dan za dnem s seboj!
Kajti vedno znova te bodo ranile
in naposled ne boš mogel več živeti.

Nekaterih črepinj se lahko znebiš,
če jih položiš v božje roke.
Nekatere lahko zlepiš,
če resnično odpustiš.
So pa črepinje,
ki jih kljub vsej ljubezni
ne moreš več sestaviti.
Te pusti tam, kjer so.

Phil Bosmans
Rože sreče moraš saditi sam

Najnovejša študija je pokazala, da imajo ljudje, ki so polni energije, sproščeni in veseli, veliko manj možnosti, da bodo zboleli za prehladom. Nasprotno pa ljudje, ki kažejo znake depresije, nervoze ali jeze, mnogo pogosteje tožijo za simptomi prehlada, ne glede na to, ali jih je virus resnično napadel.

Na ljubljanskem (neznana lokacija) je pod okriljem društva KLJUČ, nastala Varna hiša za žrtve, po našem zakoniku - člen 387. imenovane kot »tiste, ki so bile spravljene v suženjsko razmerje«.

Čeprav naša zakonodaja ne pozna kaznivega dejanja "trgovine z ljudmi", je suženjskim razmerjem napovedana vojna, saj je bil letos poleti podpisan sporazum med Ministrom za notranje zadeve Radom Bohincem in Helgo Konrad, predsednico delovne skupine o trgovanju z ljudmi v okviru Pakta stabilnosti.

Trgovina z ljudmi vključuje trgovino s človeškimi organi, otroško prostitucijo in suženjsko delo, ter pri nas najpogostejšo vsiljeno prostitucijo žensk.

Vsako jutro prižge sonce
nad svetom svojo luč.
Sonce prebudi pomlad.
Iz drevja izvabi mlado zelenilo
in travnike posuje s pisanim cvetjem.
Vsak dan znova vzide
in se nikoli ne utrudi.
Če bi sonce ugasnilo,
bi nas zajela najtemnejša noč
in najbolj leden mraz.
Vsi ljudje in živali,
vse rože in rastline
bi morali umreti.

Tako je tudi z ljubeznijo.
Ljubezen je celo večji čudež
kakor sonce.
Kadar v tvojem življenju vzide ljubezen,
je svetlo in toplo,
tedaj se vsi ob tebi dobro počutijo.
Če pa ljubezen v tvojem življenju ugasne,
postajajo sence vedno daljše!

Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove.


Phil Bosmans
Rože sreče moraš saditi sam

Resnica je, da zadnji dve leti zelo malo mislim - začela sem res živeti svoje občutke, ki so moja intuicija, in samo občutki so moj kompas. Umu sem hvaležna za modrost, njegovo analiziranje me ne zanima, izkušam pomen ravnotežja med njima! Sočasno verjamem in izkušam angelske resnice, da danes vse, kar potrebujem, pride samo k meni. Ljudje, predmeti, informacije, priložnosti…, vse, kar bo z največjo verjetnostjo nahranilo mojo Svetlobo. Vse, kar me bo najbolj verjetno (prej ali slej) izpolnilo, pride k meni samo. Če mi je všeč ali ne in večino časa mi je.

Ptič sem, ki zjutraj potrka na tvoje okno,
in sopotnik, ki ga ne moreš poznati,
popki, ki svetijo slepim.

Sem ledeniški greben nad gozdovi, jaz sem slepeči
in sem zvok brona iz zvonikov katedral.
Misel, ki te prešine opoldne
in te napolni z edinstveno srečo.

Jaz sem tisti, ki si ga ljubil nekoč davno.
Podnevi sem hodil ob tebi in te pozorno gledal
in položil usta na tvoje srce,
a ti tega ne veš.

Jaz sem tvoja tretja roka in druga
senca, jaz sem beli,
za katerega nimaš srca
in ki te ne more pozabiti.

norveški pesnik Rolf Jacobsen
najdeno v knjigi Verjemite, in videli boste (dr. Wayne W. Dyer)

V večini duhovnih skupin s koreninami v indijski religiji in tradiciji je prisotno prepričanje, da je osebnostna rast nemogoča brez vodstva duhovnega učitelja. Ta je iniciator duhovnega življenja, ključni člen pri notranjem razvoju učenca, most do Boga in še marsikaj. Srečanje z njim velja za znamenje neizmerne sreče, zato si ga želijo mnogi duhovni iskalci - celo v nekaterih novodobnih krščanskih skupinah je prisoten podoben odnos med učiteljem in učencem kot v indijsko orientiranih. Preden razčlenim, kaj je značilno za ta odnos v novih religioznih gibanjih dvajsetega stoletja, bom opisal, kako se je vloga guruja spreminjala v zadnjih petih tisočletjih.



V vedski Indiji, v 3. tisočletju pr. n. št., so bili religiozni obredi sestavni del družbenega življenja, opravljali pa so jih lahko le strogo trenirani svečeniki, ki so se učili pod okriljem gurujev. Ti so nadzirali pravilnost izvajanja obredov in drugih religioznih dolžnosti, zato so veljali za duhovne avtoritete ter bili naravno deležni spoštovanja ljudi in pokornosti učencev. Nikakor pa niso izstopali kot misteriozne, strahospoštovanje vzbujajoče osebnosti ali veličastne inkarnacije božanskosti, čeprav so poznali Boga najbolje od vseh in v nekem smislu prebivali v njem.



Kasneje, v obdobju, ki mu akademski znanstveniki pravijo upanišadska era, je opravljanje obredov zamenjala vdanost guruju kot pot do duhovne osvoboditve. Položaj guruja se je spremenil - dobil je vlogo prevodnika božanskosti, edinega kanala do Boga (podobno kot je Jezus zase rekel, da je edina pot do Očeta). Toda upanišadski guru je bil še vedno povsem človeški - resda silno bistroumen, prekanjen in sočuten, pa vendar človek. Utelešal je modrost in življenjski navdih, ki ju je podajal učencu z uporabo razuma. Funkcionalno je bil učitelj in ne božanstvo. Njegova milost so bila življenjsko pomembna navodila o tem, kako delovati v tem življenju, da ne bi zapravili naslednjega.

Ne vem kako si spala tedaj,
ko si bivala v meni,
ko si me dotikala
in tkala s prsti znamenja,
ožgana s plameni ljubezni.

V meni se je vzdignila ptica,
ki si ji položila varno gnezdo
in prostor je postal najin kotiček,
kjer sva se sestajali ti in jaz.

Nevidno si prihajala vame
s svojim značilnim vonjem jasmina
in dotikala si me z gladko roko,
da me ugodje požlahtni odznoter,
tam kjer utripajo žile in srce.
Otroške kite si mi ovijala
s pisanimi trakovi in radostjo.
Poljubljala si prvino grude,
ki se je v meni spreminjala v kri.
Vročično je šumela preprosta
in rodovitna žitna njiva. V njej mak.

Osredotočenost na trenutek
nam omogoča,
da se osvobodimo strahu
pred prihodnostjo in krivde,
ki izvira iz preteklosti.