Kaj je ljubezen? Ljubezen je, ko gledate druge in v njih vidite lepoto. Ima sočutje in razumevanje za vsa živa bitja. Ne obsoja, druge duše sprejema take kot so, in v njih vidi božansko lepoto navkljub njihovim napakam zaradi življenja na Zemlji.

Ljubezen se noče vmešavati, niti ustavljati drugih, pri njihovi rasti. Še nežno vam pomaga, če jo prosite, drugim dušam pa dovoli, da poiščejo lastne odgovore na njihov način. Ljubezen noče kontrolirati, niti narekovati.

MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih očetov

Neki brat je v puščavi storil greh. Njegovi bratje so se zbrali in poslali po očeta Mojzesa. Ta pa ni hotel priti. Zato je duhovnik poslal ponj z naročilom:
»Pridi, zakaj ljudstvo te pričakuje!«

Mojzes se je dvignil in šel. Vzel pa je preluknjano košaro, jo napolnil s peskom in si jo zadal na rame. Bratje so mu šli naproti in mu rekli:
»Kaj tovoriš s seboj, oče?«

Tedaj jim je starec odgovoril:
»To so moji grehi. Za mojim hrbtom se iztekajo in jih ne vidim; danes pa sem prišel, da bi sodil tuje grehe.«

Ko so bratje to slišali, niso bratu nič več očitali, ampak so mu vse odpustili.

MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih očetov

V svetu živeč, a po svojem življenju zelo pobožen mož, je nekoč prišel k očetu Piminu. Slučajno so bili pri očetu še drugi bratje, ki so želeli od Pimina slišati besedo. Starec je rekel temu človeku, ki je živel v svetu:
»Spregovori bratom besedo!«

Ta pa se je tega branil z besedami:«Oprosti mi, oče, toda prišel sem, da se učim.«

Ko pa ga je starec prisilil k besedi, je govoril:
»Živim v svetu, prodajam zelenjavo in z njo kupčujem. Iz velikih šopov delam male, kupujem poceni in drago prodajam. O Svetem pismu ne znam govoriti. Toda povedal vam bom priliko. Neki mož je rekel svojemu prijatelju:'Ker želim videti kralja, pojdi z menoj!' Prijatelj mu je rekel: 'Šel bom s tabo pol poti.' In rekel je drugemu prijatelju:'Pelji me do kralja!' Ta mu je odvrnil:' Pripeljal te bom do kraljeve palače!' Tedaj je prosil tretjega:'Pojdi z menoj h kralju!' Ta je odgovoril:' Grem in te pripeljem do palače. Tam bom nastopil in bom imel govor in te potem peljal h kralju.' »

Ko so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika, jim je odgovoril takole:
»Prvi prijatelj je askeza: ta vodi do (pol) poti. Drugi je čistost srca: ta vodi do neba. Tretji pa je usmiljenje: ta vodi h kralju, Bogu, in sicer v veliko zaupnost z njim.«

In bratje so odšli od tam duhovno okrepljeni.

V ZDA, Veliki Britaniji in Skandinaviji so se živali obnesle kot pomočnice, včasih tudi kot zadnja rešitev; izkazale so se v šolah, bolnišnicah, domovih starejših občanov in pri telesno oviranih. Tudi v teh okoljih so po naključju odkrili presenetljive odnose med ljudmi in živalmi.

Deklica se je vlegla v posteljo in ni z nikomer več govorila, ko ji je umrla mama. Oče je poklical več zdravnikov, nobeden ni mogel pomagati. Nekega dne je po tihem pricapljala v sobo mačka, se vsedla na posteljo in rekla: "Pobožaj me!" Otrok se ni zganil. Pa je mačka še enkrat rekla: "Božaj me!" Deklica je še naprej topo buljila predse. Mačka se je vlegla na njene prsi, zapredla je in z repom požgečkala punčko po nosu. Deklica se je zasmejala, se dvignila iz postelje in ozdravela.

Nekoč je bil star mož, ki mu življenje ni več ugajalo. Ni se umival, ni si pripravljal hrane in nikdar ni stopil iz hiše. Pa se je pojavil velik pes, ki mu je rekel: "Lačen sem." Možakar je stopil v kuhinjo in skuhal kašo. Ko jo je pes pojedel, je rekel: "Očisti mi dlako." Mož je vzel krtačo in je počesal psa. Ko se je njegova dlaka zasvetila, je pes rekel: "Pojdi z menoj na sprehod." Starec je vzel klobuk in šel s psom na sprehod. To je psu ugajalo, ostal je pri gospodu, ta pa se je spet veselil življenja.

Belgijski politiki so izglasovali, da lahko njihovi odrasli državljani sedaj popolnoma legalno uživajo marihuano ter posedujejo manjše količine.

Vendar pa preprodaja marihuane še vedno ostaja nelegalna.

Novi zakon bo odraslim dovoljeval posedovanje do petih gramov marihuane za osebno uporabo, v kolikor kajenja ne bodo prakticirali pred otroci, najstniki ali s svojim obnašanjem motili okolice.

Vi vsi ste drug drugemu ogledala. Vse kar vidite v drugih in tega ne marate ali vam gre na živce, je to kar morate pogledati znotraj sebe. To kar je prebudilo vašo pozornost, je podoba vas in vam pravi »poglej, to je to, kar moraš videti«. Vendar ste pogosto tako prestrašeni, da to osebo raje preženete iz svoje bližine, ali pa sami zbežite od nje.

Mnogi od vas, ki ste zdravilci, učitelji, terapevti, mediji, pogosto kanalizirate veliko količino duhovne energije in to poveča velikost ogledala. Sprašujete se zakaj ne marate te osebe, medtem, ko ste v resnici vi sami ta, ki ga ne marate.

Njihov velik trebuh vas na podzavestnem nivoju spominja na lasten trebuh. Njihov glasen smeh je vaš, vse kar vas spravlja v zadrego je ogledalo. Gledate sami sebe in se tega sploh ne zavedate.

MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih očetov

Nekoč je nekaj menihov, ki so jih imenovali evhiti (molilci), prišlo k očetu Lukiju v Enaton. Starec jih je vprašal:
»Kaj je vaše rokodelstvo?«

Odgovorili so: »Niti dotaknemo se ne ročnega dela, ampak – kot je naročil apostol – neprenehoma molimo.«

Spet jih je vprašal: »Ali jeste?«

Odgovorili so :«Seveda jemo!«

Rekel jim je:«Ko torej jeste, kdo med tem moli za vas?«

Nato jih je spet vprašal: »Ali spite?«

Rekli so:«Seveda spimo!«

In starec ponovno:«Kadar spite, kdo tedaj moli za vas?«

Na to mu niso znali odgovoriti. Rekel jim je:

Dr. France Susman na poti iskanja smisla življenja:
Iskanje, ki ne bo nikdar končano.

Ne vem, ali sem že hodil v šolo ali ne, ko sem se sprehajal pod Krimskimi gozdovi in se spraševal, zakaj je ravno človek tako pokvarjen. Ko bi pri tem iskanju ostal, bi hitreje našel. Dali so me v šole. Vem, da sem na začetku študija filozofije prebiral kitajskega filozofa Lin Yütanga. Prav ničesar nisem razumel, ničesar mi ni dal. Podobno se mi je dogajalo pozneje, ko sem se stegal po avtorjih, ki so jih priporočali. Kot študent sem nenehno brskal po knjigarnah, vendar nisem več vedel, kaj sem iskal.

Morda je danes največja učiteljica človeštva še ne tridesetletna Anastazija, ki živi globoko v ruski tajgi, jugovzhodno od Nižjege Novgoroda. Nikdar ni imela knjige v roki, nikdar uporabljala civilizacijsko orodje (ona pravi: berglje), nima ne ognja ne kolibe, ne shrambe za živila v trdi sibirijski zimi, njeni prijatelji so živali, drevesa in naravni pojavi. Pet knjig je izšlo o njej in še štiri bodo. Brez krvavih zapletov, preko katerih so morali junaki v Voltairjevem Candidu, preden so se končno znašli v carigrajskem vrtu, ona že od otroštva uči vrtičkarje, kako pridobivati zdravo hrano v zdravem okolju in kako naj vzgajamo otroke, da nastane čisto človeštvo, po katerem že tisočletja hrepenimo.

Poskus vzpostavitve svetovnega miru

Iščemo 80.000 ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v poskusu, da bi ugotovili, ali lahko prenesemo zaznavanje sveta z 'dobro in slabo' na zaznavanje ljubezni. Nič vas ne bo stalo in vzelo vam bo le nekaj sekund na dan. Verjamemo, da smo vsi eno in da če bi dovolj ljudi (kritična masa) lahko premaknilo svoje osebno zaznavanje - spremenilo misli - o obstoju zla, potem bi se ves planet lahko premaknil v zaznavanje ljubezni.

Verjamemo tudi, da se svetovni mir začne s tem, ko vsak posameznik doseže stanje miru v sebi. To lahko zase storimo z zavedanjem 'negativnih' vplivov v našem življenju in zavestno izbiro, da izločimo ali prenesemo te vplive.

Predlagamo dvostopenjski proces:

izbrani izreki puščavskih očetov

Mati Sinklitika je govorila:
Vsi, ki gredo k Bogu, se na začetku bojujejo in imajo mnogo težav. Potem pa je njihovo veselje neizrekljivo. Tako kot tiste ljudi, ki hočejo prižgati ogenj, najprej moti dim in se jim oči solzijo, ter šele na ta način dosežejo, kar želijo, tako moramo tudi mi božji ogenj v nas zanetiti s solzami in mukami, kajti pisano je: »Naš Bog je ogenj, ki prečiščuje.«

Nekoč so prišli starci k očetu Arzeniju in ga zelo prosili, da bi se srečal z njimi. In odprl jim je. Prosili so ga za besedo o tistih menihih, ki si prizadevajo za mir srca in se z nikomur ne srečujejo. Tedaj jih je starec poučil:
«Dokler je devica v očetovi hiši, jo hočejo mnogi za ženo. ko pa vzame moža, ne ugaja več vsem. Nekateri jo zaničujejo, drugi hvalijo, toda ni več tako spoštovana kot prej, ko je bila še skrita. Tako je tudi z duhovnimi resničnostmi: ko pridejo na dan, ne morejo vseh prepričati.«

Oče Pimin je rekel:
»Za nekatere ljudi se zdi, da molčijo, toda njihovo srce obsoja druge. Ti ljudje v resnici neprestano govorijo. Drugi pa govore od jutra do večera in vendar ohranijo molk – se pravi, ne govorijo nič nekoristnega.«

MODROST PUŠČAVE
izbrani izreki puščavskih očetov

Stari (očetje) so pripovedovali o nekem vrtnarju, ki je pridno delal in porabil ves izkupiček svojega dela za miloščino. Obdržal je samo toliko, kolikor je potreboval za življenje. Pozneje pa ga je satan navdal z mislijo:

»Daj nekaj denarja na stran, da se ti v starosti ali bolezni ne bo treba truditi za poravnavo stroškov.«

Tako je privarčeval polno posodo denarja. Tedaj pa se je zgodilo, da je hudo zbolel in njegova noga je začela gniti. Ves denar, ki ga je prihranil, je moral dati zdravnikom, pa mu niso mogli pomagati. Končno je prišel k njemu zelo izkušen zdravnik, ki mu je povedal, da mu bo noga zgnila, če je ne bo odrezal in določila sta dan za odstranitev noge. V noči pred tem pa je šel vrtnar vase, obžaloval napako, ki jo je storil in med vzdihi in solzami prosil:

»Če bi bil vedež, ne bi bil revež«
Kar je za vedeža noč, to je za reveža dan in kar je za vedeža dan, to je za reveža noč.

Po celodnevnem letenju, se je labod odločil odpočiti in je pristal na neki reki. Na obali je opazil okusno travo in se odpravil tja. Spuščala se je že tema.
Na bližnjem drevesu je sedela mlada sova in opazila, da se na bregu nekaj premika in šla pogledat, če je stvar zanjo lahko užitna. Ko je videla, kako velik je labod, se ga je tako prestrašila, da je od strahu kar padla pred njim. Vprašala ga je:«Ali me boš pojedel?« Labod se je zasmejal in odvrnil:«Ptice niso moja prehrana. Majhne ribice so moja delikatesa, pa kakšna okusna zelenjava:«
Mala sova si je oddahnila in ga vprašala:«Kdo si?«
Odgovoril ji je:«Jaz sem labod, glasnik sončnega vzhoda«

Labod kar ni mogel verjeti pripovedovanju male sove, ki je živela globoko v gozdu, da nikoli ni videla, niti čutila sonca, niti ga niso videli in čutili njeni starši, ali starši njihovih staršev.

Ni si mogla niti predstavljati, da sploh kaj takega, kot sonce lahko obstaja. Labod ji je rekel, pojdi k svojim staršem in jih prosi, če ti dovolijo, da jutri ostaneš z mano, da ti pokažem to sonce in se boš o tem lahko prepričala sama.

Nekega dne je potekala žabja tekma ... Cilj je bil doseči vrh visokega vodnega stolpa. Zbralo se je veliko poslušalcev, ki so tekmovalce vzpodbujali.

In tekma se je končno začela. Prav nihče od navijačev ni verjel, da bo katerikoli žabi uspelo doseči vrh stolpa. Vsa mnenja so si bila podobna: "Kakšno trpljenje, nikoli jim ne bo uspelo!"

Žabe so na vsem lepem res začele odstopati. Okoli zbrani pa so nadaljevali: "Nikoli jim ne bo uspelo!"

In izkazalo se je, da so žabe končno priznale, da ne morejo doseči cilja in so odstopile. Razen ene, ki je še vedno vztrajala ... In na koncu prispela na vrh visokega stolpa!

Vse žabe so se spraševale, kako vendar ji je to uspelo? Tako se ji je ena od poraženk radovedno približala in jo vprašala za skrivnost njenega uspeha. In vsa presenečena je ugotovila, da je bila edina zmagovalka GLUHA.

Da na vrtu lahko zrastejo lepe cvetlice, je potreben gnoj. Ta gnoj je naša preteklost. Bog nam z njim pomaga k rasti.

Ko figa pride iz konjske riti, je pretopla, prekisla, pretežka. Smrdi in vzbuja gnus. Če jo takoj raztrosiš po cvetju in po semenu, ga osmodi in uniči.

Gnoj je treba pustiti, da počiva, se posuši in počasi razkraja. Sčasoma postane voljan, brez smradu, lahek in rodoviten.

Takrat daje najlepše cvetje in najlepše poganjke.

Bog uporablja našo preteklost, da pognoji naše življenje. Da ob njej rastemo.

Če glavo tlačiš v preteklost, ko je še vsa topla, te zaduši.

Pustiti je treba, da se udela.

V nas se z delovanjem časa in milosti neopazno razkraja, kar je (v nas) slabo.

Vzljubiti moramo tisto, česar se iz preteklosti sramujemo in kar se nam zdi nizkotno. Ta gnoj bo postal vir rodovitnosti.

Naša preteklost, naše trpljenje, naši kriki, vse to je spev v jeziku ubogih.

Nihče ne more danes 'biti', ne da bi 'bil' tudi včeraj.

Kdor koli že si in kakršne koli že so tvoje rane in tvoja boleča preteklost, nikdar ne pozabi – v svojem trpinčenem spominu nikdar ne pozabi, da te čaka večnost ljubezni.

iz knjige MOČNEJŠI OD SOVRAŠTVA
TIMa GUENARDa

Pred časom smo si malo pobliže ogledali hudiča, danes pa je na vrsti hierarhija.

Beseda hierarhija izhaja iz starogrške hierarkhia in je označevala vladavino visoke duhovščine. Beseda izhaja iz hierarkhes, kar pomeni visoki svečenik oz. duhovnik. Podobno kot je v grščini monarhija označevala vladavino enega človeka, oligarhija vladavino peščice izbrancev, pa je beseda označevala vladavino nekega družbene funkcije - duhovščine.

Kasneje je beseda dobila še kakšen dodatni pomen, in sicer:
- avtoriteto na področju svetih stvari (pa včasih tudi svetnih)
- vrsto vladavine v cerkvi, lepo po vojaško urejeno po činih in položajih od patriarhov do nadškofov, škofov, župnikov in drugih
- klasifikacija angelov
- struktura vladavine, ki je podobna obrnjenemu drevesu in s katero se srečujemo na večih področjih
- kategorizacija po statusu in drugih atributih

Skratka hierarhija ni videti nič kaj prijazna beseda, gre predvsem za vladanje in duhovščino.

Zanimivo, zakaj se torej tisti, ki napovedujejo prihod novega mesije, opisovat kot hierarhijo, saj na tak način dokaj neposredno odkrivajo svoje namere?

JAMES VAN PRAAGH
POT DO NEBES

Eden najpomebnejših načinov, s katerim lahko spremenimo svet, je podpiranje rasti in širitve pri svojih otrocih. Kot duhovi se rodimo v družine, s katerimi smo močno karmično povezani. Vsak od članov si je izbral druge kot del svojega življenjskega načrta.

Vzgajanje otrok v današnjem strupenem svetu je zelo težko. Otroci so izpostavljeni nasilju, drogam in spolnosti bolj kot kdaj koli prej. Zdi se, da so vrednote zbledele. Res pa je tudi, da smo, kljub temu da se zdi, kot da nam bi vse skupaj ušlo iz rok, v dobi neverjetnih možnosti za razsvetljenje in širitev. Otroci lahko svoje razumske zmožnosti razvijajo hitreje kot kdajkoli prej. Posledica tega pa je, da lahko postanejo pametnejša bitja, ki se bolje zavedajo.

Ko se ljudje odločijo, da bodo imeli otroke, so odgovorni za njihovo življenje ne samo fizično, temveč tudi za duhovno in čustveno stran. Starši se morajo zavedati, da so odgovorni za čustva in misli, ki jih oddajajo, ker ta energija prehaja naravnost v otroško psiho.

Kako zanimiva je človeška narava.

Kljub temu, da vsak od naju dobro ve, da so tvoja ali moja pretirana pričakovanja pogreb najine ljubezni, kljub temu nenehno pričakujeva izpolnitev pričakovanj drug od drugega.
Pričakujeva jo od svojih staršev, otrok, prijateljev in znancev.
Rezultat mojih neizpolnjenih pričakovanj, so moja razočaranja.

Posebno so pričakovanja pogubna na poti notranjih spoznanj, ko bi vsak danes rad kar takoj doživel instant nebesa.

Prijateljica, ki še nima darila mojstrovega Samospoznanja, se je lani udeležila živega srečanja z mojstrom v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Opazovala je ljudi v dvorani in spremembe na njihovih zadovoljnih obrazih, med tem, ko so gledali in poslušali mojstra.

Ker je sama celo pomagala pri pripravah na prireditev, je pričakovala, da bo nekaj posebno lepega doživela tudi sama in ker se njena pričakovanja nekako niso ujemala z njenimi predstavami, ji je postalo celo tako hudo, da se je med predstavo šla zjokat ven.

Razložil sem ji, naj se zaradi tega ne sekira preveč, ker se je to zgodilo tudi meni in kdaj pa gdaj se zgodi vsakemu od nas.

Mojster mi na živem srečanju vedno postavi ogledalo, ki je vedno drugačno od mojih pričakovanj. Hvala bogu, da sem se tekom let naučil sprejeti vse, kar mi pride na notranjo pot in zgrabiti prav vsako priložnost, ki se mi ponuja za moj notranji razvoj.

Tokrat ti bom povedal zgodbo, ki jo igra pravi mojster s svojim učencem v zvezi z njegovimi pričakovanji.

MODROST PUŠČAVE
izbrani izreki puščavskih očetov




Mati Sinklitika je rekla: Obstaja tudi prenapeta askeza, ki jo dovoljuje hudi duh. Kako torej lahko razlikuješ božjo, kraljevsko askezo od tiranske in demonske? Očitno z ozirom na zmernost. Ves svoj čas imej stanovitno mero za post. Ne delaj tako, da bi se postil štiri ali pet dni in nato naslednji čas jedel, kolikor te je volja. Kajti nezmernost povsod prinaša pogubo. Dokler si mlad in zdrav, se le posti, kajti pride starost s slabotnostjo. Kolikor moreš, si torej (s postom) nabiraj zakladov (duhovne) hrane, da boš našel mir tedaj, ko je ne boš mogel več kopičiti.

Neki oče je govoril: Nikoli ne jej tistega, kar si želiš, ampak to, kar ti pošilja Bog in se mu za to zahvaljuj.

Sporočilo od Maitreje:

Mnogo ljudi me sprašuje, zakaj ne moremo hitreje duhovno rasti?

Mi si želimo, da bi lahko bilo tako. Vendar se mora duhovna rast dogajati počasi, kajti, če se ne bi, vaša fizična telesa ne bi bila več zmožna ravnati z energijo. Ko nekdo dvigne vibracijo svojega telesa, to vpliva na celoten žlezni in hormonski sistem. Vpliva tudi na vsako čakro in prične se proces osvobajanja vse negativne energije znotraj sistema duše.

To osvobajanje lahko traja mnogo let, po času na Zemlji. Če bi se to zgodilo hitreje, telo ne bi zmoglo obvladovati pritoka energije. Ko se enkrat odpravite na pot duhovne rasti, se ne morete več vrniti nazaj. Nekdo lahko ostane na mestu, če se odloči, da se ne bo soočil s strahovi in se osvobodil vse negativne energije, a nazaj se ne more več vrniti. Ko se tako pomikate naprej, se osvobajate vedno več negativne energije in končno je znotraj vas ne ostane nič več. Ko se to zgodi, postanete eno z Bogom, ali Božansko Bitje. Takrat dosežete razsvetljenje.

Živa voda in FHES

Voda v živih organizmih se bistveno razlikuje od voda v naših potokih, rekah, jezerih in morjih. Na svetu so doslej našli le 5 krajev, kjer je v potokih taka voda, kot v živih organizmih. Vsi so znani po velikem številu stoletnikov. Gre za posebno ledeniško vodo, polno mineralov v zelo drobni, koloidni obliki in anionskega vodika (H-), ki daje vodi antioksidantske sposobnosti. Med njimi je najbolj znana voda iz himalajske doline Hunza. FHES je narejen po vzoru mineralov iz »Hunza vode«.

FHES je znanstveno ime za Flanaganov kremenov mineralni prah, obogaten z vodikom (Flanagan Hydrogen Enhanced Silica). V osnovi je to silicijev hidrid (SiOH-). Dandanes je v svetu najbolj znano sredstvo za oživitev vode, ki ga komercializirajo pod različnimi imeni (nekoč Microhydrin, danes Active-H in Megahydrin).

Študije so pokazale naslednje učinke FHES:

Kaj misliš, kateri otrok bo bolj zdrav,
tisti, ki je spočet v ljubezni in z željo obeh staršev po njegovem rojstvu, ali tisti, ki je spočet v strahu, da ne bo spočet?

Tisti, kateremu starši posvečajo vso svojo pozornost in skrb, ali tisti, ki ga zanemarjajo?

Ljubezen je ključni faktor zdravja, kakor je sovraštvo in strah ključni faktor za bolezen. Že ko sem hodil v osnovno šolo, sem imel rano na želodcu. Spomnim se, ko je oče prihajal razdražen iz službe na kosilo, ostali člani družine nikoli nismo vedeli, ali bomo lahko kosilo pojedli v miru, ali pa bo oče udaril po mizi, da bodo krožniki kar leteli po zraku in se zadrl, da takih pomij on že ne bo jedel in oddirjal v gostilno.

Mama se je ob takih dogodkih običajno zjokala, jaz pa sem imel v želodcu čuden tesnoben občutek, bilo mi je celo slabo in prav nobenega teka nisem imel več, da bi pojedel kosilo.

Ne bi ti razlagal naprej kako so se vrstile naprej moje bolezni na prebavilih, želim ti povedati samo to, da se takšni dogodki zasidrajo globoko v podzavesti in kot vzorci prihajajo na dan tako dolgo, dokler človek ne razčisti s tem in začne živeti ta trenutek zdaj.

Zato ne ponavljaj napak svojih staršev, naj tvoji otroci začutijo, da je obed sveta stvar. :)