Zlo ni destruktivno samo za druge – na koncu uniči tudi sebe.

O nobeni temi ni bilo napisano toliko, kot o ljubezni. A vseeno se zdi, kakor pravi Ellington, da lahko povemo tisoč stvari, ki niso ljubezen, a niti ene, ki je. Kot bi se izmikala, kot bi jo vse domislice celo najuglednejših piscev komaj oplazile, če že ne razvrednotile. Vsemu navkljub pa menim, da ni nihče tako neposredno ujel bistva tiste prave, veličastne ljubezni, ki se lahko rodi (ali morda zgolj je – od vedno za vedno) med dvema, kot ravno Trstenjak, ko pravi:

Prava ljubezen je srečanje dveh oseb, v kateri se “jaz” isti s “ti”. To potemtakem sploh ni nobeno predmetno doživljanje, marveč docela osebno. Gre za doživljajsko identifikacijo: jaz hočem isto kar ti. Jaz imam tebe tako rad kakor sebe. Jaz želim tebi vse “dobro” kakor sebi. Mene tvoja žalost boli enako kot tebe in obratno tebe boli moja žalost kakor mene. Veselim se tvojih dobrin kakor ti in obratno se ti veseliš mojih kakor jaz. Ker se istim s teboj, je tvoje življenje moje življenje.

Posvetni pouk II. - knjige proti Jovinijanu

"Ko pogovor pripelje do vprašanja o hrani se odpre predmet raziskovanja v vsej svoji raznolikosti: "Vse stvari so bile ustvarjene zato, da bi služile potrebam človeka." Tako kot je človek, ki se imenuje tudi "misleče bitje", nekakšen najemnik ali lastnik sveta podvržen bogu in časti svojega stvarnika, tako so vse živali ustvarjene - bodisi za hrano ljudem ali za oblačila, za oranje in obdelovanje zemlje, za dovažanje žita in živeža in prevoz samega človeka. Vprežna živina se tako imenuje pač po tem, ker se jo vpreže. David pravi: "Kaj je, človek, da se spominjaš njega ali sina človekovega, ker ga obiskuješ? Malo pod angele si mu določil prostor, ga ovenčal s slavo in častjo in ga postavil čez vsa dela svojih rok. Vse si podvrgel njegovim nogam; ovce in vole in še vso drobnico polja povrh, ptice neba in ribe morja, ki preplavajo morske poti. Zatorej pravi: Bodi vol za oranje, konj za jahanje, pes naj čuva, krave naj dajajo mleko, ovce strižimo za volno. V kakšno korist so nam potem prašiči, če ne za uživanje njihovega mesa? Čemu lov na srne, jelene, divje koze, merjasce, zajce in podobno divjad? Ali pa domače in divje gosi? Ali race, kljunači, leščarka, vodna kokoška, drozg? Zakaj tekajo kokoši po dvoriščih? Če se jih ne poje, jih je mar bog ustvaril zaman?"

Kdor živi v sedanjosti, se ne more bati smrti, kajti sebe je povsem vklopil v dejanje življenja. Tako se celo ob smrti ne bo bal smrti, ker bo v samem dejanju smrti pridobil totalnost, mogoče prvikrat v svojem življenju. Tak umirajoči bo na izziv odgovoril s totalnostjo, samega sebe bo v celoti predal smrti, z vsem svojim življenjem. Umreti na tak način je dejanje ljubezni. Prav resnično, s smrtjo postane nekaj več. Kajti smrt je čudovita in poetična, je povsem drugačna od življenja, je neznano in nepričakovano. Še več, je konec časa. Življenje nima ne začetka in ne konca in prav tako tudi ne smrt.

Krishnamurti

Zelo jasno mi je, da je moj razum samo računalnik, ki deluje na ustaljene, podedovane ali pridobljene miselne programe. Recimo, če storim nekaj narobe, kar moja družba, moji starši ali moj partner običajno obsoja, se sproži moj »pre-loadan« programček imenovan krivda.

Možgančki začnejo pošiljati signalčke žlezam, ki začnejo spuščati iz sebe točno tiste hormončke, oziroma strupe, ki povzročijo mojo slabo voljo in moje slabo počutje.

Človek je bil od nekdaj pameten in se je hotel izogniti takim neprijetnostim, zato je lepo izumil sugestijo, avtogeni trening, razne relaksacije, mantre, itd., itd.

Pogovor je duša odnosa. Toda žal je ovir za pogovor veliko in tisti, ki jih premagajo, so le redki. Veliko je že doseženo, če predvsem manj govorimo in več poslušamo in se ogibamo že vnaprej sklepati, o čem govori drugi in kaj drugi sploh hoče in ne odgovarjamo na to, kar domnevamo, da je drugi rekel, niti si ne domišljamo, da vemo, o čem govori, tudi ne vnašamo svojega pomena v besede drugega… in komaj kdaj govorimo o istih stvareh… Toda pogosto žal sploh ne slišimo, kaj drugi pravi.

Popoln poslušalec te sliši celo takrat, ko ne rečeš ničesar.

Sveto pismo ukazuje klavne daritve,
Bog jih v Svetem pismu strogo prepoveduje

Dandanes se nikjer ne soočamo s stvarnostjo religije žrtvovanja. Našim modernim možganom izrazi, kot "najsvetejše - holy of holies" in "Gospodov oltar" prikličejo neko vrsto starodavne božje družbe, v kateri duhovščina služi Gospodu v Njegovem svetišču. Tempelj pa je bil predvsem klavnica in lanena oblačila duhovnikov so bila omadeževana s krvjo njihovih žrtev. Izrazi, kot "Gospodov oltar" zatemnjujejo dejstvo, da je tu govora o morjenju in klanju nemočnih žrtev - v božjem imenu. Sedaj, po skoraj 2000 letih po pokončanju tega krvavega bogoslužja, ko je bil 9. septembra 70 porušen jeruzalemski tempelj, je še veliko Judov in kristjanov, ki delujejo in molijo za njegovo obnovo. Pri njih se ne pojavi misel ali sočutje do množičnega pobijanja živali, ki bi bile tam žrtvovane v božjem imenu. V uradnem obredniku bi sicer bilo nakazano, da morda le ni prav, kar so delali in hočejo delati, ko predpis pravi: "Potem pa duhovnik udari z nožem v vrat žrtve - sicer ubija, ampak to je Bog ukazal". Pač verujejo, da je to nek skrivnostni božji načrt, ki ga mi nikoli ne bomo mogli doumeti.

Bog pomaga tistim, ki si sami pomagajo. On vam je dal moč volje in osredotočanja, vero in zdrav človeški razum, da bi si navkljub vsem telesnim in duševnim mukam lahko sami pomagali; izkoristiti morate vse te zmožnosti, kadar ga prosite za pomoč. Pri molitvi ali pri zdravi meditaciji, da bi ozdravili sebe ali druge, si vedno recite, da uporabljate svojo lastno, vendar od boga dano silo.

PARAMAHASA YOGANANDA

Ne hodim redno v cerkev... Pravzaprav zelo, zelo redko. A danes sem šla... Sem nesla tisto tradicionalno košarico, ki jo nosi večina Slovenk in Slovencev...
Ko sem prišla v cerkev Sv. Edigija, je bila ura okoli 16:00. Bila je nabito polna ljudi vseh generacij... Občutila sem nekakšno zvišenost v njej. Pa vendarle sem na tihem poprosila za srečo in ljubezen za svojo družino, za prijatelje in za vse ljudi. Občutila sem čistost v srcu in notranjo lepoto. Bilo je lepo...

Za vse ljudi je mir pomemben, ni važno katere vereizpovedi si... Naš svet potrebuje Ljubezen, Svetlobo in Energijo... Naj bi bil to naš vsakdanjik, ne samo za večje praznike. Zato, si Vsi zaželimo miru, da nam bo lepo...

Vilma

Jezusov poskus revolucije

Nazorejec (pristaš prenoviteljskega gibanja, ne Nazarejec - saj Nazareta ni bilo) je bil edini revolucionar, ki je začel s preobrazbo na pravem mestu. Danes bi on imel dokončen uspeh, tedanje tempeljske oblasti pa so se uspešno uprle poskusu popolnega preobrata, čeprav jim je bil napovedan strašen konec, če se ne spreobrnejo. O njem je opisano, kaj se je zgodilo v templju, da so se ga hoteli iznebiti. Poznate en sam film, med stotinami, kjer bi bil pokazan njegov nastop tako kot je razvidno iz evangelijev? Kako je možno, da se je spregledalo nekaj, kar postane vsakemu otroku jasno, če se mu razloži, kaj se je dogajalo v templju? Leta 1997 je prinesla revija Humane Religion članek: Pokol nedolžnih - odnos med žrtvovanjem živali in Jezusovim križanjem, iz katerega črpam naslednje podatke.

Od vsega začetka javnega delovanja je Nazorejec Ješua močno napadal duhovščino, farizeje in saduceje, vedno je bil agresiven v obsojanju legalističnega početja in pobožnega hlinjenja. Veliko ljudi je hotelo biti pri njegovih razlagah. Religiozni liderji v Jeruzalemu so imeli svoje utečene navade, kako ravnati z odpadniki: povečini so bili do njih tolerantni. Po deželi so hodili pridigarji in reformatorji, ki so čutili potrebo, da so svoje sporočilo oznanjali tudi v svetem mestu. "Bližala se je judovska velika noč in Ješua je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. Iz vrvi je spletel bič in vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil stojnice, prodajalcem golobov pa rekel: Spravite proč vse to in ne delajte tržnice iz hiše mojega Očeta" (Jan 2,13-16). Ta dogodek opisujejo vsi štirje evangeliji, kar je redkost. To je bilo edinkrat, da je Ješua storil agresivno dejanje. Vse ovce in vole je izgnal iz templja. Je bilo to sploh mogoče? Kdo ve koliko tisoč glav živine je čakalo v templju na zakol, in koliko sto priganjačev in duhovnikov-klavcev je bilo vpletenih? Tempelj Ješua ni imenoval brlog razbojnikov zaradi menjavanja denarja (tudi to), ampak mearat parisim - brlog morilcev. Mearat pomeni brlog, paris (prs) pa raztrgati kot lev raztrga ovco. Na tisoče glav živine in na stotine ljudi, ki so imeli opravka s klanjem, je pognal iz templja en sam človek. Kje je bila tempeljska straža, ki je štela 400 izurjenih in močno oboroženih policajev in vojakov? Koliko sto pomagačev je moral imeti Ješua ob sebi, da ga niso takoj prijeli, ko je začel z akcijo! Je bil Baraba poveljnik Jezusove čete? Je bil Baraba med napadom ujet? Tako opisuje dogodke židovski zgodovinar Robert Eisler, ki je živel na Dunaju, v svoji zajetni knjigi (1400 strani): Jezus kralj, ki ni kraljeval. Obstaja filmski režiser, ki bi znal posneti tisti izgon iz templja?

1) Vsak človek mora imeti svoj ideal, ki daje smisel njegovemu življenju.
2) Ne boj se ovir, ki so nujne pri slehernem osvobajanju od črede.
3) Ljubi tveganje.
4) Po neuspelih poskusih ne obupuj, ampak ponovno začni. Morda je tvoj uspeh blizu.
5) Imej zaupanje vase.
6) Sprejemaj izkušnje tistih, ki so na poti pred teboj.
7) Ne domišljaj si, da lahkotno življenje vodi do notranje sreče.
8) Išči vedno svobode in ljubezni.
9) Če si sam, ne misli, da si na poti zgrešil.
10) Svojo življenjsko srečo deli z drugimi in jim pomagaj pri iskanju sreče.

»Kaj je človek brez živali? Ko bi živali ne bilo več, bi človek umrl od velike osamljenosti duha. Karkoli se zgodi živalim, kmalu zadene tudi človeka. Na svetu je vse povezano.

Zemlja ni človekova last. Človek je last zemlje. Vse je zvezano med sabo, prav tako, kakor je družina povezana s krvjo. Človek ni stvarnik tkanine življenja, temveč je le nitka v njej. Kar dela s tkanino, dela s samim seboj.
Prodajati zemljo je tako, kot prodajati zrak in vodo. Veliki duh jo je dal v last vsem.
Kajti človek ni upravičen do svojega imena le zavoljo pokončne hoje po dveh nogah ali branja in pisanja in izkazovanja tisočev primerov svoje delavnosti …

S katero vrsto stvarstva ste si v rodu? Evropejci, ki jih je treba prisiliti, da delajo dobro, in ki se zla ogibajo le iz strahu pred kaznijo.

Nikdar nisem rekel, da je zemlja moja in da lahko z njo delam, kar hočem. Pravico do lastnine zemlje ima tisti, ki jo je ustvaril. Jaz imam pravico živeti na svoji zemlji, vam pa puščam pravico, da živite na svoji.

Knjigi na pot po Sloveniji

Tudi zgodovinska znanost napreduje. Leta 1988 smo postali posebno pozorni na torinski prt, ker so se ga hoteli znebiti. Leta 1993 je izšla knjiga Zarota proti Jezusu z dokazi o potvorbi analize prta in knjiga Jezus je živel v Indiji. Leta 1997 so zažgali torinsko katedralo, da bi dokaz za Jezusovo preživetje križanja upepelili. Zakaj je bil obsojen na smrt? Zakaj se je moral skrivati in oditi v Indijo?

Hans Naber je bil star 26 let, ko se mu je prikazal Jezus in mu sporočil:

"Kristjani vsega sveta, poslušajte besedo svojega Gospoda Jezusa Kristusa: Premagal sem posvetnega duha, ki se ne more več dvigniti proti meni. Ne more se sam uničiti. Moja velika protivca Zver in njenega preroka sem pahnil v pekel večnega pogubljenja. Zver se je skrila za mojo smrt na križu; v moje vstajenje ni verjela, vse moje življenje je hotela uvrstiti med svojega posvetnega duha; mojega vstajenja ni mogla slutiti. To je bila samo moja skrivnost. Ni verjela v dobro, ki je vendar umrlo na križu. Nič več ni verjela v Boga in njegovega edinorojenega Sina."

"Poslušajte moje razodetje: V tistem času sem živel kot človek med vami. Resnico sem vas učil. Niste hoteli verjeti, na križ ste me pribili. Trpel sem, zver me je hotela ubiti, bila je slepa. Poslušajte mojo skrivnost: Nisem na križu umrl. Rane na mojih rokah in nogah so mi vzele moč, bolečine so žgale v mojem telesu. Prosil sem za vodo, zver mi je dala kisa, ki je gorel kot ogenj po mojem telesu. Vzel mi je zavest. Zver je odprla mojo stran. Bila je slepa. Njegova sulica je prodrla od spodaj v moja prsa, srca ni zadela. Moja stran je krvavela, tekla je kri in voda. Jožef iz Arimateje, ki je vame veroval je snel moje telo s križa, ki je bilo kakor brez življenja, ampak ne mrtvo, srce je še delovalo. Moje rane so namazali z balzamom, moje telo zavili v prte. Položil me je v skalnati grob, in zavalil pred njega kamen. Moje telo je lahko počivalo, moje srce je bílo močneje. Tretji dan se je moj duh vrnil. Tedaj sem vstal. Niso me prepoznali, imel sem druga oblačila, moj obraz je bil upadel, samo moj glas je bil nespremenjen. Svoje poslanstvo sem izvršil."

Kdor trdi, da so testirali podlogo in ne prt, se norčuje iz znanstvenikov in bralcev

TORINSKI PRT JE PRISTEN
Zakaj so ob radiokarbonski analizi goljufali?

"Prt je pristen," je 21. septembra 2002 izjavil torinski kardinal Severino Poletti.

V 80-tih letih pa so se zelo trudili, da ga spravijo s poti. V četrtek, 21.4.1988 je pred številnimi pričami in kamerami tekstilni izvedenec Riggi di Numana v zakristiji iz prta odrezal košček, velik kot poštna znamka. Riggi hrani nad 350 fotografij odvzemanja primerkov in izjavlja, da v njegovi navzočnosti vzorci niso bili zamenjani (ali je bil slep, ko so to storili pod njegovimi očmi?). Trije inštituti so enoglasno izjavili, da je prt potvorba iz 14. stoletja, ker v radiokarbonsko analizo niso dali koščkov, ki so jih odrezali iz torinskega prta, ampak vzorce iz (nam poznanega) francoskega prta iz 14. stoletja. Vzorce so na skrivaj zamenjali v sosednji kapiteljski dvorani brez prič, in Riggi je bil verjetno zraven. To je detektivsko dokazal Holger Kersten in vse objavil 1994 v knjigi Zarota proti Jezusu. Ker so delali potvorbo, smo nekateri zgodovinarji postali pozorni na torinski prt, sicer še danes ne bi tako jasno vedeli, da Jezus ni na križu umrl. Srečna krivda!

Zakaj so se hoteli prta znebiti? Ker je prt eden glavnih dokazov, da Jezus ni na križu umrl. V prtu je krvavel iz 28 ran. Mrliči ne krvavijo. To je dokazala sodna medicina. V sedemdesetih letih je na tisoče časopisov po vsem svetu, razen v komunističnih deželah, poročalo, da prt dokazuje, da Jezus ni na križu umrl. 11.4.1997 so katedralo v Torinu zažgali, da bi prt zgorel, pa ga je z nadčloveško močjo rešil gasilec Trematore. Ker javnost ni razumela potvorbe iz leta 1988, sedaj spet govorijo, da je prt pristen, ne morejo pa razložiti, kako to, da je prišlo do take ugotovitve. Najnovejša, skrajno smešna razlaga: takrat niso odrezali vzorcev iz prta samega, ampak iz podloge, na katero je bil prt prišit leta 1532 po (po verjetno že takrat podtaknjenem) požaru. Kdor to trdi, se norčuje iz znanstvenikov in iz bralcev. Vsak otrok bi znal razločevati, kaj je prt in kaj je podloga. Torej je zadeva postala spet pereča. In to hočemo v nekaj nadaljevanjih pojasniti.

Jutranja pozornost

Nekaj minut preden vstanete iz postelje, si dovolite osrediščenje v svojem telesu. Tiho in mirno izrecite namero za prihajajoči dan. Npr.: "Danes se bom imel v službi lepo in naučil se bom nečesa novega." ali "Zadržal bom ta trenutek v sebi in ostal odprt za to, kar mi govori Vesolje."

Z zaprtimi očmi si vizualizirajte svetlobno kroglo nad glavo. Dovolite ji, da se razširi in zajame vaše telo in vaš svet. Pošljite svetlobo v vse svoje življenjske sfere z gotovostjo zavedanja, da ste živi in imate svoj smoter.

Jutranji zvoki

Če živite sami, boste zlahka naredili to vajo takoj ko vstanete iz postelje. Če živite z nekom, lahko isto vajo prakticirate tudi pod tušem. Torej, ko se prebudite, začnite proizvajati zvoke, za katere čutite, da silijo iz vas. Prvih nekaj bo neartikuliranih in grdih, a ne skrbite, oglašajte se dalje in pozorno sledite zvoku, medtem ko se vzpenja in pada. Končno in postopno bo zvok začel menjati svojo vibracijo in postal čistejši. Nadaljujte s čistim zvokom nekaj trenutkov, potem lahko začnete spremljati dnevne dogodke.

Vse pomito, vse pometeno. Na javorovi mizi je pogrnjen bel prt. Na prtu pisan jerbas. Otroci stoje okrog mize. Mati prinaša. Najprej velik kolač. Ves rumen je kot pšenično polje. Postavi ga prvega v jerbas.

»To je spomin Kristusove trnove krone. On krono, mi – sladko pogačo. Bogo bodi zahvaljen za tvojo sveto krono!«

Nato prinese pet pirhov:

«To so petere bridke rane Jezusove. Pet kapelj njegove svete krvi. Sveta kri, bodi počeščena stotavžentkrat!«

Za obod jerbasa zatakne tri korenine hrena:

«Lejte otroci, to so strašni žeblji, s katerimi so pripeli Zveličarja na križ. Kadar ste hudobni in me žalite, z vsakim grehom kakor s kladivom udarite vnovič na žebelj, da križate Kristusa!»

"Aloha" je znan pozdrav in način prijateljskega sprejemanja, po katerem so znani staroselci havajskih otokov. Toda ta pojem pomeni hkrati tudi poseben način reševanja katerekoli težave, uresničevanja kateregakoli cilja in doseganje kakršnegakoli stanja uma in telesa želimo, z blagoslovom.
V havajskem jeziku pomeni "aloha" mnogo več kot enostavno "zdravo", "nasvidenje" ali "ljubezen". Globlji pomen besede je "radostno (oha) dajanje (alo) življenjske energije (ha) v sedanjosti (alo)"

Ko dajemo to energijo se usklajujemo z univerzalno (Božansko) energijo, ki jo staroselci Havajev imenujejo mana. In ravno v sodelovanju s to posebno silo leži skrivnost resničnega zdravja, sreče, bogastva in uspeha. Način je tako enostaven, da na njega vedno pozabimo. Spomnimo se spet. To je to.

Blagosloviti nekaj pomeni priznati ali opaziti pozitivno vrlino, lastnost ali stanje, z namero, da se to, čemur se daje priznanje, poveča, traja ali uresniči. Z blagoslovom lahko spremenimo svoje življenje, dosežemo vse, kar si želimo...

»Ne poznam nobene rastlinske, ne živalske vrste, ki bi bila iztrebljena pred prihodom belega človeka. Nekaj let potem, ko so izginili bizoni, so bile še vedno velike črede antilop. Vendar so se jih lovci lotili že takoj po pokolu bizonov.

Danes se je divjačina ohranila v večjem številu samo tam, koder je zaščitena. Za belce so bile domače živali prav tako kot domorodski prebivalci tega kontinenta samo »škodljivci«, ki jih je treba zatreti.

Tudi rastline, Indijancem koristne, so bile nenadoma razglašene za »škodljivce«.
Kar zadeva odnos do narave, je v drži Indijanca in belega človeka velik razloček; prvi je zaščitnik in čuvaj narave, drugi uničevalec. Indijanci in druga bitja, ki so bila tukaj rojena in so tu živela, so imela skupno mater – zemljo.

Čutili smo se v sorodu z vsem kar je živelo, in priznali vsem bitjem enake pravice, kot so veljale za nas. Kar je bilo povezano z zemljo smo ljubili in spoštovali.

Največji in najstarejši krščanski praznik, praznik Velike noči (nekateri jo imenujejo tudi vuzem), se praznuje vedno po prvi spomladanski polni luni. Po krščanskem prepričanju ravno vera v Kristusovo vstajenje od mrtvih daje življenju smisel. Ta praznik je nadomestil staropoganski pomladanski praznik – praznovanje prihoda Vesne, praznik proslavljanja pomladi, ko se po dolgi zimi mrtva narava spet prebudi v življenje.

Po slovenskem podeželju so redko kje še ohranjene šege in navade, povezane z velikonočnimi prazniki. Ena od takih šeg je tudi 'strašenje Boga', imenovane tudi 'strašnice'. Ta šega ponazarja potres, ki naj bi se zgodil ob času smrti Kristusa na križu. V ta namen (za zganjanje hrupa v cerkvi od srede do petka do tretje ure popoldne, ko je na križu umrl Kristus) so med drugim uporabljali raglje, uporabili pa so tudi staro leseno šaro, po kateri so tolkli s koli, da se je spremenila v trske. Te so potem v soboto zjutraj porabili za kurjenje posvečenega ognja.

Pravljici še ni videti srečnega konca

Kajti pojavila se je hudobna čarovnica. Seznam agresivnih napadalcev, ki čvekajo o mazaštvu je dolg v nedogled. Najbolj vplivne so ustanove : FDA Food and Drug Administration (Uprava hrane in drog), American Cancer Society, National Cancer Institute. V igri je 11 milijard dolarjev, ki jih letno navrže običajno zdravljenje raka. Nasprotniki laetrila so bili zelo uspešni: V ZDA je proizvajanje in trženje z B 17 prepovedano! Obstajajo Američani, ki so si raka pozdravili v Mehiki in ker so potem hoteli v ZDA uživati ta vitamin so bili zapleteni v procese in nekateri so bili celo zaprti. Ko je kaka stvar tako preganjana, jo je treba natančno proučiti. S civilizacijo se širi rak, s širjenjem interneta pa se širi tudi prepovedano védenje o zdravljenju raka.

Ne razvajaj me. Dobro vem, da ne morem dobiti vsega, kar zahtevam.

Ne boj se odločnosti. Tako vsaj vem, pri čem sem.

Ne sili me. S siljenjem me samo učiš, da zmaguje moč. Raje me vodi.

Ne spreminjaj svojih odločitev. To me samo zmede. Potem pa skušam doseči vse, kar mi pride na um.

Ne obljubljaj. Mogoče obljub ne boš mogel izpolniti. Tako krniš moje zaupanje vate.

Ne nasedaj, kadar te hočem vreči iz tira, sicer bom poskušal doseči še več takih 'zmag'.

Ne delaj si preveč skrbi, če ti kdaj zabrusim: 'Sovražim te!'. Hočem te samo razjeziti, če si mi kaj storil.