MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih
očetov

Neki starec je rekel:
»Raje se dam poučiti, kot da poučujem. Ne poučuj predčasno, sicer se ti bo vse življenje manjšalo razumevanje.«

Oče Jakob je rekel:
»Niso potrebne zgolj besede. Zakaj v današnjem času je med ljudmi mnogo besed. Potrebno je dejanje. To je tisto, kar se išče, in ne besede, ki ne dajejo sadu.«

Mati Sintklitika je rekla:
»Nevarno je, če poučuje kdo, ki ni živel (v askezi) dejavnega življenja. Kakor če kdo, ki ima trhlo hišo, sprejme goste in jih s tem poškoduje, ko se hiša zruši, tako tudi ti ljudje, ki niso najprej zgradili sebe, ugonobijo vse, ki pridejo k njim. Z besedami kličejo k zveličanju, s hudobijo svojega življenja pa (duhovnim) bojevnikom delajo krivico.«

Blaženi Anton je imel navado govoriti:
»Očetje so se v starih časih podali v puščavo in niso ozdravili samo sebe, ampak so postali zdravniki tudi za druge. Če pa gre kdo od nas v puščavo, hoče ozdraviti prej druge kot sebe. In naša slabost se vrne k nam in naše končno stanje postane slabše od prvotnega. Zato za nas veljajo besede: Zdravnik, ozdravi najprej sebe!«

Ste že ugotovili, da imate prav vse, kar imajo največji možje, dve roki, dve dlani, dve nogi, dvoje oči in možgane, ki jih uporabljate, če ste pametni?

S to opremo so vsi začeli z dna in si rekli: »Uspelo mi bo!«

Poglejte jih, modre in velike, jedo z navadnih krožnikov,
uporabljajo podobne vilice in nože, s podobnimi vezalkami si zavezujejo čevlje.
Svet pravi, da so pogumni in pametni, vendar imate vi vse to, kar so imeli oni,
ko so bili na začetku. Lahko zmagaš in si pridobiš sposobnosti, vendar samo s
trdo voljo. Z opremo, ki jo imaš na voljo, lahko dosežeš cilj, ki si ga boš zadal.
Imaš roke, noge in možgane. Ljudje, ki so uspeli, niso imeli na začetku prav nič več.
Ti si ovira sam sebi, ti sam si moraš izboriti mesto, vedeti moraš, kam greš, koliko se boš učil, poznati moraš resnico.

Bog ti je dal opremo za življenje, vendar je presojo, kaj želiš biti, prepustil tebi. Pogum mora priti iz notranjosti, človek si mora zmago želeti. Rodili ste se z vsem tistim, kar so imeli tudi veliki, vsi začnemo svoje življenje z enako opremo.

Postavite se zase in recite »Uspelo mi bo!«

Edgar Guest

Trije za vero vneti možje, ki so bili veliki prijatelji, so postali menihi. Prvi se je odločil, da bo vse ljudi, ki živijo v prepiru, spet pripeljal k miru, po besedah Svetega pisma: Blagor tistim, ki delajo za mir. Drugi je obiskoval bolnike. Tretji pa je šel v samoto, da bi tam živel v miru.

Prvi, ki si je prizadeval, da bi odpravil prepir med ljudmi, ni mogel vseh ozdraviti. Ko je začel obupavati, je šel k prijatelju, ki je služil bolnikom, a tudi njega je našel potrtega, kajti tudi on ni mogel povsem izpolniti (Jezusove) zapovedi. Zato sta se oba zedinila, da odideta obiskat tistega, ki je šel v puščavo.

Pripovedovala sta mu o svojih stiskah in ga prosila, naj jima odkrito pove, kaj je sam pridobil. Nekaj časa je molčal, potem pa je nalil vodo v posodo in jima rekel, naj pogledata vanjo. Voda je bila sprva nemirna. Čez nekaj časa pa ju je spet prosil, naj pogledata noter in jima rekel:

»Opazujta sedaj, kako bistra je postala voda.«

In pogledala sta jo ter zagledala svoj obraz kot v ogledalu. Nato jima je rekel:

»Tako se godi tistemu, ki prebiva med ljudmi: zaradi nemira in zmede ne more videti svojih grehov. Kdor pa živi mirno in zlasti v samoti, bo kmalu spoznal svoje napake.«

Starček se je sprehajal po plaži. V daljavi je zagledal deklico, ki je skakljala sem in tja ob morju. Ko se ji je približal, je ugotovil, da po plaži pobira morske zvezde in jih eno za drugo meče nazaj v morje.

Starček je vprašal:»Kaj pa počneš? Zakaj zapravljaš čas?«

Deklica je odgovorila: »Če ostane zvezda na obali, bo zaradi sonca poginila.«

»Toda na tisoče morskih zvezd leži samo tu, plaža pa je dolga na stotine kilometrov. V čem je smisel, da rešiš nekaj zvezd?« je zanimalo starčka.

Deklica je vzela morsko zvezdo, jo vrgla v ocean in rekla:

»Zanjo je smiselno.«

Vsakdo lahko prispeva po svojih močeh.

Ne morem si kaj, da ne bi gledal teh neumnih, ponavljajočih se vojn, katerih končen rezultat je vedno isti:
Razdejanje, mnoga izgubljena življenja in žalost vseh tistih, ki so v teh vojnah izgubili svoje drage.

Poglejmo samo to zadnjo na Balkanu. Agresorji in tisti, ki so jih podpirali so izgubili, izgubili pa so tudi del svoje časti in vesti
in bojim se, da tudi vsa ta visoka ameriška tehnologija, ne bo odtehtala žalosti njihovih izgubljenih življenj, njihove časti in vesti v tej popolnoma nesmiselni vojni v Iraku. Zakaj?
Preprosto zato, ker so se te vojne Američani lotili na napačnem koncu.

Začetek in konec te vojne je v dveh državah: Izraelu in Palestini.
Zanimivo je, kako tisti voditelji držav, ki so vpleteni v vojno, drug drugega obtožujejo z morilci, plačanci, skratka izmečki družbe in kaj ni v njihovih obtožbah tudi del resnice, saj je njihova pot do oblasti običajno krvavo »postlana« s trupli njihovih nasprotnikov.

Česa bi se morali bati? Ničesar.
Koga bi se morali bati? Nikogar.
Zakaj?
Ker je tistemu, ki združi svoje sile z bogom,
podarjeno troje:
vsemogočnost brez moči,
opoj brez vina in življenje brez smrti.

sv. Frančišek Asiški

Če resnično ljubim le eno osebo,
potem ljubim vse ljudi,
ljubim svet,
ljubim življenje.

Če reče nekomu: »Ljubim te!«
moram biti sposoben reči:
»Ljubim te v vsakomer,
preko tebe ljubim ves svet,
in v tebi ljubim tudi sebe!«

Erich Fromm

Prijateljica, kateri se biološka ura, da bi kdaj imela svojega otroka izteka, mi je rekla, da bi se rada poročila. Vprašal sem jo zakaj, ona pa mi je odgovorila , da zato ker bi potem bila bolj srečna.

Jaz pa vem, da nobena sreča ne pozna niti bi, niti bo, vse kar pozna, je samo in izključno sedanjost, oziroma ta trenutek.

Sreča bi, ali bo je ena največjih iluzij, ali po domače prividov, ki čaka, da se bodo na odru našega življenja uresničile naše sanje, brez da bi za to, mi sploh kaj storili.

Naj torej razčlenim to nekaj, kar pogojuje medsebojno srečo.

Sami sebe ustvarjajo s krepostjo svojih misli,
ki si jih izberejo in vzpodbujajo;
tak razum je mojster tkalec,
tke tako svoj notranji značaj kot zunanji splet okoliščin
in tako lahko tisti, ki so do zdaj tkali nezavedno in
v bolečini, tkejo prosvetljeni in srčni.

James Allen

PRED 4000 MILIJONI LETI JE NASTALA NAŠA ZEMLJA
sedaj se čas izteka

Svetovna zgodovina, skrčena na eno leto:
Kmalu po 1. januarju so nastale bakterije.
Prva praprot je zrastla 20. novembra.
Od 1. do 15. decembra so zavladali dinozavri.

31. decembra, 15 minut pred 12.00 se je pojavil človek.

Pred 2 sekundama, na začetku industrijske revolucije, smo začeli uničevati Zemljo, ki je zato na smrtni postelji.
Okolje se razkraja pred našimi očmi.
Klavnih živali je 3x več kot ljudi.
V Angliji se porabi 80 % površine za pridelavo krme.

10 kg rastlinskih beljakovin - za "pridelavo" 1 kg mesa.
Iz 10 kg pšenice dobimo 2,50 kg slovita - mesa iz rastlinskih beljakovin.
Za pridelavo krme uničujemo s pesticidi ves ekosistem.
Strupi se kopičijo v živalih, ki jedo manjše, konec je v ribah.
Vodne ptice pa, ki jih jedo, kopičijo v sebi 80.000x več pesticidov kot jih je v vodi.

Če otrok živi s kriticizmom,
se nauči obsojati.
Če otrok živi s sovraštvom,
se nauči boriti.
Če otrok živi v posmehu,
se nauči biti sramežljiv.
Če otrok živi v sramu,
se nauči občutka krivde.
Če otrok živi v strpnosti,
se nauči biti potrpežljiv.
Če otrok živi v spodbudnem vzdušju,
se nauči zaupanja.
Če otrok živi s pohvalo,
se nauči ceniti se.
Če otrok živi s pravičnostjo,
se nauči biti pravičen.
Če otrok živi v varnosti,
se nauči zaupati.
Če otrok živi v odobravanju,
se nauči imeti sebe rad.
Če otrok živi v sprejetosti in prijateljstvu,
se nauči najti ljubezen v svetu.

Dorothy Law Nolte

Pregovor pravi, da je strah votel okoli ga pa nič ni.
Čeprav to vemo vsi, nas je vseeno strah, zakaj?

Odgovor je preprost: Ker so nas s strahom strašili starši in družba že od našega ranega otroštva in nas s tem prisiljevali k ubogljivosti. Torej so ključi straha v miselnih vzorcih lepo zakodirani v naši podzavsti, in se vsakokrat preprosto sprožijo, ko je za to primeren čas. Nekateri pravijo, da naš strah sega celo nazaj v prejšnja življenja, vendar se raje zdaj omejimo na prav tega, ki ga živimo.

Friedrich Hebbel (1813-1863)

Ptiča se mi ne dotikaj nikdar več
Peruti so mu bile dane,
Da s svojo sladko melodijo
Zemljo in nebo prepleta;
Od zgoraj prisluškuje angel semkajdoli,
Spodaj v omotici otroška duša
veselo trepetaje njegovo pesem pije
sveto mi je življenje tako.

Zakaj iščeš prijatelja, kadar imaš časa odveč?
Vedno ga poišči, kadar imaš čas za življenje. Njegova naloga je, da izpolni tvojo potrebo in ne, da izpolni tvojo praznino.
In v svežini prijateljstva naj bo smeh in veselje, ki ga prijatelja delita.

Prijatelj je odgovor na tvoje potrebe. Je polje, ki ga seješ z ljubeznijo in žanješ s hvaležnostjo. Je tvoja miza in tvoje ognjišče. Kajti k njemu prihajaš z lakoto in ga iščeš, da bi našel mir.

Pomemben je samo človek, ki glas vetra spremeni v pesem, čudovito zaradi njegove ljubezni.

Kahlil Gibran

Sklad za mladinske iniciative jugovzhodne Evrope

SPD Erazem in Open Society Institute New York
Sklad za mladinske iniciative jugovzhodne Evrope
Sklad podpira programe, ki vzpodbujajo strpnost, razumevanje, med-etnicni
dialog, odgovornost, prostovoljno delo, vodenje, demokraticne vrednote,
multikulturalizem, nenasilno resevanje konfliktov...
Rok prijave: 11/04/03
http://www.artservis.org/izpis_dogodka.asp?hF=622

,

Iraška vojna ni zadnja. Dokler bodo klavnice, bodo vojne. Leonardo, Shaw, Gandhi, Tolstoj, Schweitzer, Isaac Bashevis Singer, Pitagora, Jezus, Buddha, Zaratustra in mnogi mnogi drugi misleci so vedeli, da bo mir na svetu šele, ko bomo sklenili mir s trpečimi živalmi, ki jih imamo za sužnje. Na medmrežju so podatki o tem, da bodo vojne, dokler ne sklenemo miru z največjo in najbolj preganjano populacijo zemlje. Poiščite: meat eating cause of war ali all-creatures.org ali meat eating peace ali the psycology of cruelty, humane religion, eternal Treblinka (800.000 bralcev). Pitagora: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo pobijali med sabo. Resnično, kdor seje semena umora in trpljenja, ne more žeti veselja in ljubezni."

Ubijanje živali je povzročilo ekološko katastrofo, nastale so puščave, pragozdovi izginjajo, na deset tisoče zvrst živali in rastlin je že izginilo, led na obeh polih se topi, ozonska luknja vpliva na vremenske katastrofe, teror v klavnicah povzroča potrese in priteguje satanske duhove, adrenalin živali v smrtnem strahu povzroča pri ljudeh agresivnost in depresije, raka, srčne in sto drugih bolezni ter bolečo in prezgodnjo smrt.

Ne poskušaj živeti kot da je čas resničnost, ki ti lahko ukrade življenje. Življenje je kratko, pa vendar trenutek presega večnost.
zenovski grafit

Pot je popolna in vseobsežna kakor brezmejno vesolje; nič ne manjka, nič ni odveč, toda ker um še naprej dela razlike, je njegovo svojstvo zakrito.
mojster Seng-T'san (umrl l. 606)

Vsa modrost prihaja iz bistva uma in ne iz zunanjega vira. Ne imejte napačne predstave o tem. To se imenuje 'pravilna uporaba jaza'.
mojster Hui Neng

Človek je pri padanju na zemeljsko raven zgubil vse rodne pravice, zgubil skladnost z Bogom in spravil v nesoglasje vse note življenja.

Nesozvočje in zlo je eno in isto. Tako je zlo človekov proizvod.

Semena ne klijejo v luči. Ne rastejo, dokler niso našla tal in se v njih skrila pred lučjo.

Človek se je razvil kot seme večnega življenja. Toda v etrih Tro-Enega-Boga je bila svetloba premočna, da bi semena rasla.

Smrt ne pomeni konec življenja. Grob ni človekov cilj nič bolj kot bi bilo seme določeno za zemljo. Življenje sledi smrti. Za seme se zdi, da umre. Toda iz njegovega groba se drevo dvigne v življenje.

Bog ni Bog mrtvih kosti, ampak Bog živega človeka.

LEVI

Sri Chinmoy sodi med najbolj zanimive pesnike in filozofe 20. stoletja. Rojen je bil leta 1931 v Bengaliji (Indija). Svojo mladost je preživel v Ashramu (samostanu). Leta 1964 se je preselil v New York.

Znan je po svoji vsestranskosti, saj ni le pesnik, je tudi skladatelj, slikar, glasbenik in športnik. Že vsa leta tudi veliko predava po raznih univerzah.

Njegova filozofija poudarja prav posebno moč srčne dobrote in prisrčnosti.

V svojih aforizmih o duhovnem srcu pravi takole:

Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem rastlini odvzamemo vodo, s tem pa onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati.

Rastline imajo precej vode.
Korenine in zeleni deli 70 do 85% vode
leseni deli do 50%
plodovi 10 do 15%
mesnati plodovi pa celo do 95% (borovnice)
Za domače potrebe sušimo rastline na soncu, peči in v senci. Na soncu sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena.
Izjema je bezgovo cvetje, katerega tudi sušimo na soncu.

O NATU

Vsekakor bi morali najprej poudariti pomen varnosti ter pomen miru. Zgleda, kot da iščemo varnost, ne pa mir. Kajti med tem dvojim, je povsem bistvena razlika. Vzrok za varnost je STRAH, ki je tudi temeljni dejavnik razprave o vstopu v NATO. Več ko je strahu, bolj ko se bojimo, bolj si želimo varnosti ter meja in organizacij, ki bi nas naj obvarovale pred morebitno nevarnostjo.

Vendar pa iskati varnost na tem svetu, je zaenkrat povsem nesmiselno, saj preži nešteto oblik vseh mogočih nevarnosti tako zunaj, kot tudi znotraj meja. Če ste dovolj iskreni do sebe, boste videli, da si ne želite miru, temveč varnost. Radi bi varnost, »materinsko zatočišče«, ker je ta svet poln krutosti, nasilja, agresivnosti, itn. To je tisto kaj iščete. Varnost in ne mir. Če bi si zares želeli mir, ga zares radi čutili in hkrati tudi živeli, je potrebno odpraviti željo ali hrepenenje po varnosti.

Nekoč je živel človek, ki se mu je v sanjah kdaj pa kdaj prikazoval Bog. To svetlobno bitje je bilo polno ljubezni in miru, da ga je kar spreletaval srh občutka blaženosti. Po takih sanjah, se je vedno prebudil in razmišljal o Bogu. Odločil se je, da če bo kdaj potreboval njegovo pomoč, ga bo takrat, ko se mu bo ponovno prikazal v sanjah, prosil za njegovo pomoč.

Tako ga je ob taki priliki prosil, da bi uspešno končal šolo in jo je, da bi dobil službo in jo je, da bi spoznal sebi primerno dekle in jo je, da bi dobil otroke in jih je, da bi dobil boljšo službo in si zgradil hišo in jo je, da bi dobil vnuke in jih je. Ko je bil že tako star, da je vedel, da bo kmalu umrl, se mu je ponovno prikazal Bog.