Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20030502093955969

O orlih… in o sunkih telesa nedelja, 4. maj 2003 @ 07:39 CEST Uporabnik: ana povzetek iz knjige Darovi srca Bettie B. Youngs Delavnico sem pričela z opisom filma iz prelepe knjige Davida McNallyja Even Eagles Need a Push (Celo orle je treba poriniti), v kateri mama orlica nežno porine svoje mladičke do roba gnezda, tako da lahko postanejo samostojni. Kot je navada te živalske vrste, si orli spletejo gnezda visoko na strmih skalnih policah. Ker orlica ve, da spodaj ni drugega, kar bi lahko podpiralo krila vsakega \'otroka\' kakor zrak, trepeta v pričakovanju, da se bodo vsi naučili leteti. »Zakaj se mora strah pred višino začeti s strahom pred padcem?« pravi. A vedela je, da dokler njeni \'otroci\' ne bodo odkrili kril, nima njihovo življenje nobenega smisla. Če se ne bodo naučili leteti, ne bodo razumeli prednosti, da so se rodili kot orli. In tako jih porine. In oni letijo. »Naj bo kdo drug, ki nas kot mama orlica porine iz gnezda, ali pa naj bo to preprosto rezultat našega početja, večini nam je dana priložnost, da preskusimo veter pod svojimi krili,« sem rekla. »V našem vsakodnevnem življenju lahko izkusimo rahel sunek (tako kot kazen za prometni prekršek), ki nas pripravi, da napravimo spremembo na bolje. Včasih je potrebno več kot le prepričevanje; znajdemo se na pomembnem razpotju in porinejo nas, včasih pokažejo spremembo, ki jo moramo storiti. Kakor koli, naloga ostaja enaka: ko padeš, se naučiš leteti.« »Tako kot se orliču ponudi priložnost, da prične leteti, nov začetek, se lahko tudi nam, ljudem,« sem rekla. »Eno je gotovo, ujeti veter in se naučiti leteti, je lahko vpogled v notranjost. Spremembe se nam kljub vsemu strahu, ki ga prinašajo, obrestujejo, na primer v obliki povišane sposobnosti ljubiti samega sebe in druge. To prav gotovo niso plitvi dosežki.\" »Drži!« se je strinjal Charles. »Prisiljen let naredi trajno sled – ne takšne kot sled prstov v snežnem zametu, ki jo zabrišejo snežinke. Ti sledovi so tako trajni kot odtis roke, ki se zasuši v betonu.« To, da se naučimo leteti, lahko sproži eno od mnogih razpotij v življenju: ko najdemo ali izgubimo ljubezen, službo, se nam rodi otrok , umre ljubljena oseba ali se nam zgodi kaj drugega, kar pritegne našo pozornost in povzroči, da ponovno ocenimo naše potrebe. Kakršen koli je že razlog, ta sprememba je lahko pomemben vzvod, ki nam preprečuje, da bi zakinkali, in nas budi k dejstvu, da smo se, v realnosti, pričeli spuščati, da krožimo navzdol. Takšno sporočilo se lahko izkaže za koristno: Moramo mahati s krili, da preprečimo padec. Komentarji (3) www.pozitivke.net