Buda se je odločil za potovanje in vsi so mu odsvetovali pot po kateri je nameraval, češ da tam hudo razgraja in ropa nek ropar.
No ravno zato se je Buda odločil prav za to pot.

Ropar ga je res čakal za neko skalo in ko je ravno hotel Budo kresniti po betici, je sam otrpnil kot kip z rokami štrlečimi v vis.
Buda je šel lepo mirno mimo, takrat pa je ropar zakričal: "Ustavi se, kam greš"
Buda je odgovoril:"Jaz sem se že zdavnaj ustavil, kdaj se boš ustavil ti?"
Ropar je odgovoril:" Praviš, da si se ustavil pa greš kar naprej, mene pa sprašuješ kdaj se bom ustavil, pa se še premakniti ne morem?"

Proti koncu devetnajstega stoletja je vpliven poslanec britanskega parlamenta hitel skozi dež in meglo otožne škotske pokrajine s pomembnim govorom v žepu. Kilometre pred ciljem je njegova kočija zdrsnila s ceste in se globoko zarila v blato. Kljub vsem voznikovim poskusom in trudu, se kočija ni premaknila nikamor. Govor je bil tako pomemben, da je priskočil celo aristokratski Anglež v svoji uradni opravi. Vendar tudi to ni pomagalo. Kočija se ni ganila.

Čeprav je dogodek dobro skrit pred javnostjo, je iz Pekinga pricurljala vest, da na Kitajskem gostijo delegacijo tibetanske vlade v izgnanstvu, ki se pogovarja (in ne pogaja!) o možnostih, da bi se dalajlama po 44 letih vendarle vrnil v tibetansko prestolnico.

Tokratna tajna misija, druga v šestih mesecih, je še vedno, pravijo viri, bolj poizvedovalne narave. Ena od možnosti, zakaj je kitajski politični vrh pristal na nove pogovore, je, da si v Pekingu želijo problem, ki negativno odmeva v svetu, urediti še pred olimpijskimi igrami, ki bodo na Kitajskem leta 2008.

Dragi prijatelji,

Sprememba našega razmišljanja pomaga pri dviganju kritične mase.
Več ljudi naenkrat razmišlja pozitivno, večji je vpliv na kritično maso.

Predlagamo 10 MINUTNO MEDITACIJO VSAKO NEDELJO OB 22. URI (srednje evropski čas):

Sprostimo telo
Osredotočimo se na bitje našega srca.
Začutimo, da je na planetu milijone src, ki si želijo miru in ki utripajo skupaj z našim.
Pridružimo se temu toku in si zamislimo, da pošiljamo vsem bitjem brez izjem naše najboljše želje po miru in ljubezni, v obliki energije rožnate barve.

---
Razširi ta predlog med tvojimi prijatelji in znanci (po Sloveniji in v tujini).
Več nas bo, močnejsi in hitrejši bo pozitivni vpliv na naš svet.


Vsako nedeljo se vizualizaciji lahko pridružite tudi na Pogovorih v živo:
http://www.gape.org/sonce/svetpogovorov/vzivo/chat/

Pravzaprav je tole Valentinovo, katerega pred nekaj leti še nismo praznovali res en lep praznik, vreden vsega spoštovanja in praznovanja.
Če človek ne razmišlja o svoji ljubezni vsaj vsak dan, ali enkrat na mesec, je dobro, da pomisli vsaj nekajkrat na leto, ob praznikih kot so Božič, Novo leto, Valentinovo in seveda rojstni dnevi, ali godovi…:)
Najboljše pa je, da človek kar diha ljubezen, da je vsak njegov dih Valentinovo,
prežet z notranjim mirom in ljubeznijo, kar je seveda mogoče samo z vso iskrenostjo iz svojega srca…:)
V teh citatih slavnih ljudi, je toliko modrosti, da se je vredno poglobiti v njih in se prepoznati v njih, ali pa dobiti iz njih nasvet zase…:)

OD SLOVANOV DO SLOVENCEV

Pisalo se je 6. st. n.š., ko so se Slovani, pod pritiskom Hunov (konjeniki iz Srednje Azije), razseljevali v tri smeri.
Prehodu Južnih Slovanov preko Karpatov, naseljevanju v Panonski nižini, prodiranju proti Vzhodnim Alpam, so pomagali Avari.
Avari so združili veliki del slovanskih plemen za skupen napad na Balkan in Vzhodne Alpe.

Po osvojitvi Balkana in Vzhodnih Alp so nastali Južni Slovani: Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Makedonci in Bolgari.

Vzpon ljudske moči

Mojster -, prek Benjamina Crema

Na koncu ostane samo ena beseda, ki lahko opiše sedanjo mednarodno situacijo: kaos. Oblasti željni vojni hujskači, neodločni ‘agnostiki’ in samooklicani heroji, ki hočejo rešiti svet, se trudijo, da bi dobili podporo ljudi za svoja različna prepričanja. Med tem hrupom se glas ljudi le težko sliši, toda vse bolj postaja dejavnik, na katerega je potrebno računati.
V mnogih deželah velike množice demonstrirajo svoje nasprotovanje vsiljeni in nepravični konfrontaciji in izražajo svoje strahove pred hudimi posledicami.
V zgodovini je vedno znova prihajalo do podobnih situacij, toda le redko je bila volja ljudi, tudi če je bila neposredno vpletena, pomemben dejavnik pri posvetovanjih in odločitvah. V zadnjih stoletjih je bil samo pri velikih preobrazbenih akcijah revolucije ljudski glas tisti osrednji dejavnik, ki je zaznamoval svoj čas.

Zahteve po zmanjševanju energijske porabe gospodinjskih strojev so v tujini obveznost in te zahteve se počasi selijo tudi v Slovenijo. Kupci so vse bolj ekološko in varčevalno ozaveščeni , in to podpirajo tudi državni organi. To se odraža kot pritisk na proizvajalce, in je najbolj opazen v državah severne Evrope.

V Sloveniji je tri leta od tedaj, ko je zakonodaja uvedla razvrščanje aparatov po njihovi energijski varčnosti in po uporabi materialov, ki so prijazni okolju.

PREDSTAVITEV IMENA DEMONI:
Slovani so vse težave odpravljali na tak način, da so poklicali boga – demona, da jih je le-ta odpravil. Ker niso vedeli, kako pregnati zimo, so poklicali boga – demona. Ta demon, ki je pregnal zimo, je bil Korant.

BEŽI ZIMA, KORANT GRE…

Osnovna naloga korantov je ohranjanje kulturne dediščine ter šeg in navad v času pusta–fašenka. Kakor v ravninskem tako tudi v hribovitem haloškem delu ptujskega območja ima korant že od pradedov nalogo odganjanja zime. Prihod koranta na deželo oznanja začetek novega življenja, ki prihaja s pomladjo. Zato ljudje ta lik še posebej spoštujejo.

nekaj zgodbic iz knjige DROBNE ZGODBE ZA DUŠO (Božo Rustja)

KO SEM BIL MLAD

Stari modrec je pripovedoval:
»Ko sem bil mlad, sem prosil Boga, naj mi da moč, da bom spremenil svet.
Ko sem prišel v srednja leta in videl, da mi je minilo pol življenja in nisem spremenil nobenega človeka, sem začel moliti, naj mi da Gospod milost, da bom spremenil tiste, s katerimi prihajam v stik: družino in prijatelje.
Zdaj pa, ko sem star in so moji dnevi šteti, sem prišel do spoznanja, kako sem bil neumen. Moja edina molitev se sedaj glasi:
Gospod, daj mi milost, da spremenim samega sebe!
Tako bi moral moliti že od samega začetka.«

Uredništvo Sončevih pozitivk želi ob dnevu zaljubljenih, ki bo v petek, 14. februarja vsem obiskovalcem in vsem ljudem veliko ljubezni. Ob tem želimo poudariti, da se svojih najdražjih ne spomnite samo ob tem dnevu, ampak skozi celo leto.

Vse, kar stori ljubezen, stori prav.

Ljubezen je kot solza, rodi se v očeh in pade na srce.

Kdor hoče ljubezen žeti, jo mora sejati.

Ljubezen daje vrednost ljudem.

Na to kažejo izjave (in dokazi) študenta na Univerzi v Cambridgeu, po imenu Ibrahim al Maraši, da so za poročilo uporabili več celih strani njegove disertacije s slovničnimi napakami vred. Disertacija je bila narejena na osnovi 10 let starih podatkov. Študent je britansko vlado obtožil intelektualne tatvine: "Moji kolegi akademiki so osupli in šokirani. To dejanje krši temeljne akademske in etične kriterije, torej etiko akademskega dela.
To je intelektualna tatvina."

15. januarja je Evropski parlament sprejel zakon, s katerim bo v Evropski uniji od leta 2009 prepovedanega večina testiranja kozmetike na živalih, prepovedoval pa bo tudi prodajo na tak način testirane kozmetike od drugod. Ta zakon je kompromisna rešitev, dosežena z vladami EU, formalno pa ga morajo odobriti še ministri EU. Z njim pa se do leta 2013 vseeno omogoča nadaljevanje treh tipov testiranja toksičnosti, dokler ne razvijejo alternativnih načinov testiranja.

"Ta parlament je z veliko večino strank jasno povedal, da živalsko trpljenje zaradi ustvarjanja novih proizvodov človeške nečimrnosti ni več sprejemljivo," je rekel britanski parlamentarec Chris Davies.

Opažam, da v svetu obstajata dve šoli, ki sta si nekako nasprotni v doseganju cilja notranje izpolnitve.
Ena obljublja izpolnitev po poti celibata in odrekanja, ki je prisotno v mnogih religijah in gibanjih, druga pa obljublja notranjo izpolnitev v izpolnjevanju zunanjih želja, k čemur je danes usmerjena celotna zahodna družba.
Zame ni bila dobra ne ena, ne druga Zakaj?
Recimo, če bi šel v samostan z željo odreči se zunanjemu svetu, bi želje po zunanjih ugodjih in drugih dražestnih željah še vedno ostale v moji glavi, če pa bi si izpolnil vsako željo, ki bi mi prišla na pamet, pa bi vedno prišla spet neka nova in nova želja po zadovoljitvi, kot recimo droga, ali pa bi se morda celo dokončno naveličal življenja, kot se ga pri nas v Sloveniji vsak dan naveliča v povprečju po ena oseba, ki uspešno naredi samomor.

Hamburgerji in pečen krompirček imata lahko enak učinek zasvojenosti kot heroin. Tako vsaj trdijo raziskovalci iz Združenih držav, ki naj bi našli dokaze o tem, da lahko ljudje postanemo preveč odvisni od sladkorja in maščob, ki se nahajajo v hitri hrani.

Ugotovitve so tako dodale svoj delež k trditvam, da prevelike količine hitre hrane pripeljejo do pomanjkanja samokontrole. Prav tako bi to lahko pojasnilo iz leta v leto naraščajočo stopnjo debelosti v zahodnem delu sveta.

Lepo, da ste se v uredniškem odboru odločili za misel tedna posvetiti našemu kulturnemu prazniku in našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu.
Zakaj je on zame tako velik pesnik.
Človek je bil vizionar, ki je imel veliko hrepenenje do Boga.
To ga v mojih očeh dela velikega.

Je pa še eden pesnik, ki je po mojem mnenju imel še večje hrepeneje do Boga kot sam Prešeren in to je bil Karel Destovnik Kajuh. Če bi preživel vojno sem prepričan, da bi od sebe dal še mnogo čudovitih pesmi.

V Misterijih je bil objavljen članek:
Nevarno Zemljino jedro
Učinek tople grede, ki zadržuje vedno več Sončeve toplote, zmanjšuje kapaciteto Zemljine atmosfere za njeno hlajenje, kar lahko pripelje do taljenja notranjega jedra in jedrske katastrofe.

Na to temo sem za gospoda Chalka prevedel Kratek povzetek naših najnovejših odkritij.
20. maja 2001, sm to objavu na forumu.

Kitajsko novo leto se vedno začne po drugi mladi luni po zimskem sončnem obratu, letos je bilo to 1. februarja. Tako so po tem tradicionalnem luninem koledarju na Kitajskem ter po kitajskih skupnostih v svetu v soboto začeli praznovati novo leto, ki bo tokrat v znamenju koze.

»Nisem si zaslužila, da toliko trpim« je dejala neka gospa drugi gospe v trgovini, jaz pa sem ravno takrat šel mimo. Prijelo me je, da bi ji rekel: «Če si ne bi zaslužila tega trpljenja, enostavno ne bi trpela«

Ko sem prebral članek o karmi, sem takoj videl, da bi se dalo razložiti to stvar mnogo bolj preprosto.
Naj začnem članek z zgodbo, ki jo je moj mojster Prem Rawat povedal pred mnogimi leti.
Mojster in učenec potujeta peš do naslednjega kraja. Pred njima se vzpenja hrib, katerega morata prečkati na svoji poti. Učenec vpraša mojstra: »Kaj je karma?«

Zavod Mirk že nekaj let preko interneta poučuje slovenske otroke, ki živijo s starši v tujini. Večinoma so to otroci diplomatov, poslovnežev, znanstvenikov, vojakov in novinarjev, ki so tam začasno, učiteljice pa jim prek računalnika pomagajo ohraniti stik z učnim programom, sošolci in predvsem s slovenščino. Toda šola na daljavo se pri nas ne razvija tako, kot so pričakovali njeni snovalci. Ustavlja se tam kot običajno – pri denarju.

Ideja o virtualni osnovni šoli se je pred leti porodila Alenki Makuc, ko se je vrnila s strokovnega izpopolnjevanja v Islandiji. Danes je direktorica zavoda Mirk.

Ljudje so nespametni, nelogični in zagledani vase.
Vseeno jih imejte radi!

Če počnete dobro, vas bodo ljudje obdolžili, da tako ravnate iz sebičnih in skritih nagibov.
Vseeno počnite dobro!

Lastne napake nam ne morejo uničiti življenja, če jim tega ne dovolimo.

Znana je zgodba o tkanju perzijskih preprog, kjer na sprednji strani stoji mojster, ki napeljuje niti, na drugi strani pa skupina dečkov, ki jih vleče. Če kateri izmed dečkov stori kaj narobe, mojster prilagodi vzorec in na koncu nihče ne opazi napake.

Tudi v našem življenju se godi enako, če prepustimo Bogu, da vtke duševno nit napak v lep in pravilno urejen vzorec.

James E. Sweaney

Tokratna misel tedna je posvečena dr. Francetu Prešernu. Po njem smo Slovenci poimenovali naš kulturni praznik, ki bo 8. februarja.

Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
ko koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
ko rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.

Nazadnje še, prijatli,
kozarce zase dvignimo,
ki smo zato se zbrali,
ker dobro v srcu mislimo;
dokaj dni naj živi vsak,
kar nas dobrih je ljudi.

France Prešeren