|
||||||
|
|||||||
Sanje in realnost
Več let, potem ko je kardinal Karl Wojtiła sanjal svoje sanje in postal 16.10.1978 papež Janez Pavel II, je (večkrat) romal v Assisi, rojstni kraj svetega Frančiška. V poslanici sprave, ki jo je tam izrekel, je spregovoril o svetnikovi ljubezni do živalskih kakor tudi do človeških bitij. To vseobsegajočo ljubezen je imenoval pričakovanje kraljestva miru, kot ga je opisal v svoji viziji prerok Izaija; svet, v katerem bodo vse božje stvaritve živele v miru med sabo. Papež je še rekel, da gre posebna skrb ne samo ljudem, ampak tudi živalim in naravi na splošno, kar je pokazal sveti Frančišek, zvest odmev ljubezni; s to ljubeznijo je Bog na začetku izgovoril svoj 'fiat', s katerim jih je ustvaril. In papež je v Assisiju dodal: "Mi vsi smo poklicani k takim dejanjem". Kdor bere to izjavo, je lahko presenečen, da je v njih izražena tako velika skrb za druge božje stvaritve. Lahko smo presenečeni, da papež govori o življenju živali kot izraz božje ljubezni: gre za življenja, ki zahtevajo našo "prav posebno skrb".
Kaj pravi prerok Izaija, na katerega se sklicuje papež?
"Glej, ustvarim novo nebo in novo zemljo, o prejšnjem ne bo spomina in ne pride več na misel. Temveč veselite in radujte se na veke tega, kar ustvarim. Radoval se bom nad Jeruzalemom, se veselil nad svojim ljudstvom. Ne bo se več slišal glas joka, ne glas tarnanja. Ne bo več tam dojenca, ki doživi le malo dni, ne starca, ki ne bi dopolnil svojih let. Kdor bo umrl stoleten, bo umrl mlad, kdor ne doseže sto let, bo veljal za prekletega. Zidali bodo hiše in v njih prebivali, zasajali bodo vinograde in njih sad uživali. Ne bodo zidali, drug pa prebival; ne bodo sadili, drug pa užival. Zakaj kakor starost dreves bo starost mojega ljudstva. Kar so njihove roke naredile, bodo moji izvoljenci porabili. Ne bodo se zaman trudili ne rodili otrok za naglo smrt. Preden bodo klicali, jim odgovorim, še bodo govorili, že jih uslišim. Volk in jagnje se bosta skupaj pasla, lev bo slamo jedel kakor vol in kači bo prah hrana. Ne bodo delali škode, ne pogubno ravnali na vsej moji sveti gori." (Izaija 65, 17-25)
Papež je z izčrpno objavo svojih sanj v knjigi God's Broker gotovo hotel, da svet zanje izve. Kljub zatrjevanju cerkvenih dostojanstvenikov, Auguština, Tomaža Akvinskaga in rimskega katekizma, ki črnijo vrednost in pomembnost drugih stvaritev, vemo, da je papež imel sanje. In čeprav poznajo manj nadarjeni in obdarjeni skrb za druge stvaritve, priča Janez Pavel o potrebi, naj zelo skrbimo ne samo za ljudi ampak tudi za živali. "Resnično vam povem: vse, česar niste storili enemu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili" (Mt 25, 45)
Papež pravi: "Živali ne smemo ljubiti"
Za papeževe sanje je malokdo izvedel, srečanja v Assisiju prenašajo svetovne televizije, katoliški katekizem pa je pogosto v rokah nekaterih vernikov, pridigarjev in teologov.
Sanje je sanjal leta 1969, povedal jih je 1979-1981, objavljene so bile 1984. Devet let po objavi sanj leta 1993 pa je papež na 800 straneh objavil novi katoliški katekizem. Ali ve, kaj piše v njem o živalih?
Z njegovo avtoriteto je objavljeno sledeče besedilo: "Sedma zapoved zahteva spoštovanje integritete stvarstva. Živali, rastline in neživa narava - vse to je po svoji naravi namenjeno skupnemu blagru preteklega, sedanjega in prihodnjega človeštva. Uporabljanja rudninskih, rastlinskih in živalskih bogastev vesolja ne moremo odtegniti od spoštovanja do zahtev moralnosti" (Kat. katekizem št. 2415)
"Bog je zaupal živali gospodarjenju človeka, katerega je ustvaril po svoji podobi. Zakonito je torej uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke. Dovoljeno jih je udomačiti, da človeku pomagajo pri njegovem delu in razvedrilu. Če ostanejo v pametnih mejah, so medicinski in znanstveni poskusi na živalih nravno sprejemljivi postopki, ker prispevajo k negovanju ali ohranjevanju človeških življenj" (št. 2417).
"Po nepotrebnem trpinčiti živali ali oteževati njihova življenja je v nasprotju s človeškim dostojanstvom. Prav tako je nedostojno človeka trošiti zanje vsote denarja, ki bi prvenstveno morale lajšati bedo ljudi. Živali smemo imeti radi; ne moremo pa jih izkazovati ljubezni, kakršno dolgujemo samo osebam" (št. 2418).
"Stvarnik je ljudem dal pravico, razpolagati s surovinami, rastlinami in živalmi sveta. Mora pa spoštovati moralne obveznosti tudi do prihodnjih rodov" (št. 2456)
"Živali so zaupane človekovemu upravljanju, a človek dolguje živalim dobrohotnost. Uporabljati jih sme za pravično zadovoljevanje svojih potreb" (št. 2457).
Spoštovanje moralnosti: vatikanska klavnica (kjer koljejo predvsem poljsko živino) deluje kot vse druge klavnice "moralno", namreč tako da ne ubijajo pred očmi javnosti (in zlasti ne otrok), ki ne prenese rjovenja v smrtni stiski. Ali pomeni beseda "moralno", da ne ubijajo na trgu sv. Petra ali v restavracijah? Morda bi se pri komu zbudil čut moralnosti! Morda je moralnost v tem, da uporabljajo živali v laboratorijih in pri vzreji in pridobivanju krzna brez nadlegovanja ljudi, ki imajo slabe živce? Morda je mišljeno z "moralnostjo", da v laboratorijih svinjam, opicam, mačkam ali psom prerežejo glasilke, da ne motijo osebja?
Bog je zaupal živali gospodarjenju človeka: torej je Bog tisti, ki dovoljuje, da človek s stvaritvami dela, kar hoče - lovi, mori, mrcvari, kolje, ubija, trpinči.
Zakonito je uporabljati živali za hrano in obleko: v katoliški Italiji radi jedo ptice pevke. Na jedilniku za svetnika proglašenega papeža Pija V (1504, papež 1566-72, po njem se odvijajo katoliški obredi, npr. obred nekrvave večerje - evharistije) je bila marsikatera jed potrošena z jezički ptic pevk, sicer je imel ta svetnik pri enem kosilu na razpolago kakih 20 vrst živali. V Bibliji je polno "božjih" navodil in ukazov zlasti v Levitiku, kako naj človek živali daruje Bogu, jih jé in drugače izrablja, po drugi strani pa je tam cela vrsta prepovedi, zlasti po prerokih, katere je zaradi tega duhovščina pobijala. Ko je bil človek ustvarjen (skupaj z živalmi!), kar "je zelo dobro", je dobil en sam zakon: naj se prehranjuje izključno s sadeži, živali pa z vsem zelenjem (Knjiga Geneze 1, 29 in 30).
O tem bo treba še zelo veliko pisati, ker ljudje tega ne vedo, tudi nikjer se tega ne uči. Bil sem profesor za cerkveno zgodovino na teološki fakulteti, pa nisem nikjer naletel na tiste pozitivne tekste, tudi mi ni prišlo na misel, da bi jih poiskal. S tem hočem reči, da sploh ne vedo, kaj je božja volja, kako in zakaj je človek na zemlji. Prvo vprašanje v starem katekizmu je bilo: Čemu smo na svetu? Da bi živeli po božji volji in se zveličali. Skoro vsi današnji učitelji ljudstva so si edini, da je to, kar človek sedaj dela z živalmi - po božji volji.
Človek sme živali krotiti: kako? Tako, da imajo krave vimena do tal, da so telički, svinje ali kokoši v kletkah, da se še obrniti ne morejo, psi - celo življenje na verigi, sloni prikovani na verige v živalskih vrtovih, krave, toliko časa pretepane, da se pohlevno vdajo.
Medicinski poskusi v pametnih mejah moralno sprejemljivi: Ali je mar moralno sprejemljivo, živali delati bolne, da ugotavljajo, kako bi jih pozdravili? Božja volja je čisto preprosta: kdor zdravo živi je zdrav, če pa je bolan, ker je prestopil naravne zakone, naj se pozdravi naravno - brez živali. Sicer pa spadajo žive ne mrtve živali in njih mrhovina med najboljše zdravilce. Terorizma in zahrbtnosti bo konec, ko se bodo otroci učili skupaj z živalmi. V ZDA je anketa ugotovila, da je 94 % najbolj vrhunskih poslovnežev imelo v otroštvu dober odnos do psa, mačke ali obeh. Jezus je prišel zaradi bolnih. Ni jih zdravil z mesom in poizkusih na živalih, ampak s postom ob vodi, kar je on imenoval krst, saj se je sam postil 40 dni, in s prehodom na zdravo, rastlinsko prehrano. O tem pričajo vsi, prav vsi najstarejši pisatelji iz časa zgodnjega krščanstva.
Jezusov in apostolski sistem je odpravil Pavel, imenovan tudi Simon Magij, ki se je učil črne magije v Egiptu. Cerkev pa je zgradila ves svoj sistem na Pavlu in niti malo ne na Petru. To sem ugotavljal že pri doktorski dizertaciji na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, pa tega takrat nisem razumel, ker nisem iskal. S Pavlovim naukom je Cerkev v rokah in okovih potrošniške industrije, da papež ne more odpreti ust, četudi bi morda kdaj pa kdaj rad spregovoril. Kot v svojih sanjah je morda že kdaj pripravil kako besedilo, ki bi bil v smislu Petra, Jezusa, Jakoba in Frančiška Asiškega, pa mu ga niso objavili. Če bi to storil, bi bila Cerkev po celem svetu preganjana, ker bi ljudje ozdravljali takorekoč zastonj, brez zaslužka visokega kapitala. Ta potrebuje ustanovo, ki z božjo avtoriteto uči, da je moralno to, kar počenjajo milijarderji. Trije Kennedyji so bili ubiti, ker so hoteli spremeniti finančni sistem. John F. Kennedy je dal natisniti državni denar. Ni minil en dan po umoru, ko je (pod)predsednik Johnson dal sežgati tisto milijardo petdolarskih bankovcev! Tudi na poskusih na živalih zaslužijo milijarderji visoke vsote.
Po nepotrebnem trpinčiti in ubijati živali je v nasprotju s človeškim dostojanstvom: prej je pa bilo rečeno, da so medicinski poskusi na živalih dovoljeni. Vsak poskus je nepotrebno trpinčenje in ubijanje. Cela vrsta znanstvenikov obstaja, ki so poskuse delali in prišli do spoznanja, da niso potrebni, da se to dela po nepotrebnem. Le kje vidi avtor katekizma tako potrebo? Tam, kjer je zaslužek, to je edina potreba.
Nedostojno je trošiti denar za živali, ki bi moral lajšati bedo ljudi: Seveda, razen če gre za cerkvene praznike. Zlasti za božič in Veliko noč se troši ogromno denarja za klavne živali. Ko bi zgolj Američani ubogali papeža in potrošili samo 10 % manj denarja za živalsko meso, bi bilo lahko z žitom nasičenih 60.000.000 ljudi, toliko, kolikor jih na leto umrje od lakote. Ali so bogati dostojanstveniki po svetu res pripravljeni lajšati bedo ljudi?
Živalim ne smemo izkazovati ljubezni. Končno je vsesplošna, univerzalna božja ljubezen tukaj popravljena, omejena! Ljubezen je vendar nedeljiva. Kdor ne ljubi živali, tudi ljudi ne more ljubiti in obratno. Če pes vašemu otroku reši življenje, ga ne smete ljubiti. To naj bi bila božja zapoved. Ne smete se veseliti živali, ki se veseli, ko vas zagleda. Psa lahko brcate, pa vas bo kljub temu imel rad. Človek resnično vidi in spoznava samo s srcem. V katoliški Španiji se ta ukaz neljubezni do živali takole kaže: Zadnji dan pustovanja vzamejo iz hleva najstarejšega in najšibkejšega osla. Najtežji vaščan ga jaha (po možnosti ob blagoslavljanju župnika!) tako dolgo, dokler se žival ne zruši od onemoglosti. Nato ga kamenjajo in tolčejo do smrti. Po ulicah gonijo bike. Množice ljudi, ki stojijo v špalirju, tepejo živali in jih brcajo, z dolgimi železnimi kavlji jim zadajajo globoke rane. Do osem ur gonijo bika po ulicah, dokler ga smrt ne reši trpljenja. Drugod privežejo posode z oljem biku na tilnik in rogove, prižgejo olje z baklami. Goreče živali moški končno usmrtijo z bodali in škarjami. Tako izvršujejo katoliški Španci papeževo priporočilo, da ne smemo ljubiti živali.
Ali papež ve, zakaj v sanjah ni mogel spregovoriti? Tudi Kennedyji ne morejo odpreti ust, tudi umorjeni bivši direktor nemške banke Alfred Herrhausen ne, tudi princesa Diana ne. Kaj pa če še živijo in se jim omogoči, da spregovorijo? Tehnično je to mogoče. Janez Pavel I (papež 26.8.1987-28.9.1978) je pol leta po tem, ko so ga umorili, na seansi meni rekel, da reformo lahko izvede nekdo, ki se ga ne da uničiti. Rekel je še, da so vse cerkve, sinagoge, džamije v rokah kapitala. Morda se pa pokojnih ne da uničiti! Pij XII si ni upal obsoditi holokavsta, sedaj se oglaša iz onstranstva tistim, ki ga hočejo slišati - in svobodno govori resnico, da je treba končati z vsakim nasiljem in da so se nacisti (in kdo danes ni?) učili na tem, kako ravnamo z živalmi.
"Moralno veličino naroda se vidi po tem, kako ravna z živalmi." (Gandi)
Na stavbi policije v Slomškovi ulici v Ljubljani stoji že nekaj let velik napis: Animal liberation = human liberation.
dr. France Susman
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20030421164952776
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
