Prijateljica, kateri se biološka ura, da bi kdaj imela svojega otroka izteka, mi je rekla, da bi se rada poročila. Vprašal sem jo zakaj, ona pa mi je odgovorila , da zato ker bi potem bila bolj srečna.

Jaz pa vem, da nobena sreča ne pozna niti bi, niti bo, vse kar pozna, je samo in izključno sedanjost, oziroma ta trenutek.

Sreča bi, ali bo je ena največjih iluzij, ali po domače prividov, ki čaka, da se bodo na odru našega življenja uresničile naše sanje, brez da bi za to, mi sploh kaj storili.

Naj torej razčlenim to nekaj, kar pogojuje medsebojno srečo.

Sami sebe ustvarjajo s krepostjo svojih misli,
ki si jih izberejo in vzpodbujajo;
tak razum je mojster tkalec,
tke tako svoj notranji značaj kot zunanji splet okoliščin
in tako lahko tisti, ki so do zdaj tkali nezavedno in
v bolečini, tkejo prosvetljeni in srčni.

James Allen

PRED 4000 MILIJONI LETI JE NASTALA NAŠA ZEMLJA
sedaj se čas izteka

Svetovna zgodovina, skrčena na eno leto:
Kmalu po 1. januarju so nastale bakterije.
Prva praprot je zrastla 20. novembra.
Od 1. do 15. decembra so zavladali dinozavri.

31. decembra, 15 minut pred 12.00 se je pojavil človek.

Pred 2 sekundama, na začetku industrijske revolucije, smo začeli uničevati Zemljo, ki je zato na smrtni postelji.
Okolje se razkraja pred našimi očmi.
Klavnih živali je 3x več kot ljudi.
V Angliji se porabi 80 % površine za pridelavo krme.

10 kg rastlinskih beljakovin - za "pridelavo" 1 kg mesa.
Iz 10 kg pšenice dobimo 2,50 kg slovita - mesa iz rastlinskih beljakovin.
Za pridelavo krme uničujemo s pesticidi ves ekosistem.
Strupi se kopičijo v živalih, ki jedo manjše, konec je v ribah.
Vodne ptice pa, ki jih jedo, kopičijo v sebi 80.000x več pesticidov kot jih je v vodi.

Če otrok živi s kriticizmom,
se nauči obsojati.
Če otrok živi s sovraštvom,
se nauči boriti.
Če otrok živi v posmehu,
se nauči biti sramežljiv.
Če otrok živi v sramu,
se nauči občutka krivde.
Če otrok živi v strpnosti,
se nauči biti potrpežljiv.
Če otrok živi v spodbudnem vzdušju,
se nauči zaupanja.
Če otrok živi s pohvalo,
se nauči ceniti se.
Če otrok živi s pravičnostjo,
se nauči biti pravičen.
Če otrok živi v varnosti,
se nauči zaupati.
Če otrok živi v odobravanju,
se nauči imeti sebe rad.
Če otrok živi v sprejetosti in prijateljstvu,
se nauči najti ljubezen v svetu.

Dorothy Law Nolte

Pregovor pravi, da je strah votel okoli ga pa nič ni.
Čeprav to vemo vsi, nas je vseeno strah, zakaj?

Odgovor je preprost: Ker so nas s strahom strašili starši in družba že od našega ranega otroštva in nas s tem prisiljevali k ubogljivosti. Torej so ključi straha v miselnih vzorcih lepo zakodirani v naši podzavsti, in se vsakokrat preprosto sprožijo, ko je za to primeren čas. Nekateri pravijo, da naš strah sega celo nazaj v prejšnja življenja, vendar se raje zdaj omejimo na prav tega, ki ga živimo.

Friedrich Hebbel (1813-1863)

Ptiča se mi ne dotikaj nikdar več
Peruti so mu bile dane,
Da s svojo sladko melodijo
Zemljo in nebo prepleta;
Od zgoraj prisluškuje angel semkajdoli,
Spodaj v omotici otroška duša
veselo trepetaje njegovo pesem pije
sveto mi je življenje tako.

Zakaj iščeš prijatelja, kadar imaš časa odveč?
Vedno ga poišči, kadar imaš čas za življenje. Njegova naloga je, da izpolni tvojo potrebo in ne, da izpolni tvojo praznino.
In v svežini prijateljstva naj bo smeh in veselje, ki ga prijatelja delita.

Prijatelj je odgovor na tvoje potrebe. Je polje, ki ga seješ z ljubeznijo in žanješ s hvaležnostjo. Je tvoja miza in tvoje ognjišče. Kajti k njemu prihajaš z lakoto in ga iščeš, da bi našel mir.

Pomemben je samo človek, ki glas vetra spremeni v pesem, čudovito zaradi njegove ljubezni.

Kahlil Gibran

Sklad za mladinske iniciative jugovzhodne Evrope

SPD Erazem in Open Society Institute New York
Sklad za mladinske iniciative jugovzhodne Evrope
Sklad podpira programe, ki vzpodbujajo strpnost, razumevanje, med-etnicni
dialog, odgovornost, prostovoljno delo, vodenje, demokraticne vrednote,
multikulturalizem, nenasilno resevanje konfliktov...
Rok prijave: 11/04/03
http://www.artservis.org/izpis_dogodka.asp?hF=622

,

Iraška vojna ni zadnja. Dokler bodo klavnice, bodo vojne. Leonardo, Shaw, Gandhi, Tolstoj, Schweitzer, Isaac Bashevis Singer, Pitagora, Jezus, Buddha, Zaratustra in mnogi mnogi drugi misleci so vedeli, da bo mir na svetu šele, ko bomo sklenili mir s trpečimi živalmi, ki jih imamo za sužnje. Na medmrežju so podatki o tem, da bodo vojne, dokler ne sklenemo miru z največjo in najbolj preganjano populacijo zemlje. Poiščite: meat eating cause of war ali all-creatures.org ali meat eating peace ali the psycology of cruelty, humane religion, eternal Treblinka (800.000 bralcev). Pitagora: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo pobijali med sabo. Resnično, kdor seje semena umora in trpljenja, ne more žeti veselja in ljubezni."

Ubijanje živali je povzročilo ekološko katastrofo, nastale so puščave, pragozdovi izginjajo, na deset tisoče zvrst živali in rastlin je že izginilo, led na obeh polih se topi, ozonska luknja vpliva na vremenske katastrofe, teror v klavnicah povzroča potrese in priteguje satanske duhove, adrenalin živali v smrtnem strahu povzroča pri ljudeh agresivnost in depresije, raka, srčne in sto drugih bolezni ter bolečo in prezgodnjo smrt.

Ne poskušaj živeti kot da je čas resničnost, ki ti lahko ukrade življenje. Življenje je kratko, pa vendar trenutek presega večnost.
zenovski grafit

Pot je popolna in vseobsežna kakor brezmejno vesolje; nič ne manjka, nič ni odveč, toda ker um še naprej dela razlike, je njegovo svojstvo zakrito.
mojster Seng-T'san (umrl l. 606)

Vsa modrost prihaja iz bistva uma in ne iz zunanjega vira. Ne imejte napačne predstave o tem. To se imenuje 'pravilna uporaba jaza'.
mojster Hui Neng

Človek je pri padanju na zemeljsko raven zgubil vse rodne pravice, zgubil skladnost z Bogom in spravil v nesoglasje vse note življenja.

Nesozvočje in zlo je eno in isto. Tako je zlo človekov proizvod.

Semena ne klijejo v luči. Ne rastejo, dokler niso našla tal in se v njih skrila pred lučjo.

Človek se je razvil kot seme večnega življenja. Toda v etrih Tro-Enega-Boga je bila svetloba premočna, da bi semena rasla.

Smrt ne pomeni konec življenja. Grob ni človekov cilj nič bolj kot bi bilo seme določeno za zemljo. Življenje sledi smrti. Za seme se zdi, da umre. Toda iz njegovega groba se drevo dvigne v življenje.

Bog ni Bog mrtvih kosti, ampak Bog živega človeka.

LEVI

Sri Chinmoy sodi med najbolj zanimive pesnike in filozofe 20. stoletja. Rojen je bil leta 1931 v Bengaliji (Indija). Svojo mladost je preživel v Ashramu (samostanu). Leta 1964 se je preselil v New York.

Znan je po svoji vsestranskosti, saj ni le pesnik, je tudi skladatelj, slikar, glasbenik in športnik. Že vsa leta tudi veliko predava po raznih univerzah.

Njegova filozofija poudarja prav posebno moč srčne dobrote in prisrčnosti.

V svojih aforizmih o duhovnem srcu pravi takole:

Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem rastlini odvzamemo vodo, s tem pa onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati.

Rastline imajo precej vode.
Korenine in zeleni deli 70 do 85% vode
leseni deli do 50%
plodovi 10 do 15%
mesnati plodovi pa celo do 95% (borovnice)
Za domače potrebe sušimo rastline na soncu, peči in v senci. Na soncu sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena.
Izjema je bezgovo cvetje, katerega tudi sušimo na soncu.

O NATU

Vsekakor bi morali najprej poudariti pomen varnosti ter pomen miru. Zgleda, kot da iščemo varnost, ne pa mir. Kajti med tem dvojim, je povsem bistvena razlika. Vzrok za varnost je STRAH, ki je tudi temeljni dejavnik razprave o vstopu v NATO. Več ko je strahu, bolj ko se bojimo, bolj si želimo varnosti ter meja in organizacij, ki bi nas naj obvarovale pred morebitno nevarnostjo.

Vendar pa iskati varnost na tem svetu, je zaenkrat povsem nesmiselno, saj preži nešteto oblik vseh mogočih nevarnosti tako zunaj, kot tudi znotraj meja. Če ste dovolj iskreni do sebe, boste videli, da si ne želite miru, temveč varnost. Radi bi varnost, »materinsko zatočišče«, ker je ta svet poln krutosti, nasilja, agresivnosti, itn. To je tisto kaj iščete. Varnost in ne mir. Če bi si zares želeli mir, ga zares radi čutili in hkrati tudi živeli, je potrebno odpraviti željo ali hrepenenje po varnosti.

Nekoč je živel človek, ki se mu je v sanjah kdaj pa kdaj prikazoval Bog. To svetlobno bitje je bilo polno ljubezni in miru, da ga je kar spreletaval srh občutka blaženosti. Po takih sanjah, se je vedno prebudil in razmišljal o Bogu. Odločil se je, da če bo kdaj potreboval njegovo pomoč, ga bo takrat, ko se mu bo ponovno prikazal v sanjah, prosil za njegovo pomoč.

Tako ga je ob taki priliki prosil, da bi uspešno končal šolo in jo je, da bi dobil službo in jo je, da bi spoznal sebi primerno dekle in jo je, da bi dobil otroke in jih je, da bi dobil boljšo službo in si zgradil hišo in jo je, da bi dobil vnuke in jih je. Ko je bil že tako star, da je vedel, da bo kmalu umrl, se mu je ponovno prikazal Bog.

Če hočeš bolje razumeti zgodbe, ki jih tu pišem in sem jih slišal od svojega učitelja in mojstra, ti svetujem, da prebereš tudi Mojo zgodbo z Maharajijem in članek z naslovom Kdo sem jaz in seveda vse ostale. :)


Nekoč je v neki kraljevini živel kralj, ki so ga vsi imeli radi zato, ker je bil prijazen in dober kralj.
Na žalost je bil že zelo star, poleg tega pa ni imel še nobenih sorodnikov.
Ko je umrl, so bili kraljevi ministri v hudi zadregi, koga postaviti za novega kralja. Nihče od ministrov si ni upal predlagati sebe, ali koga drugega, saj so se preveč dobro poznali med sabo, poznali so vse svoje slabosti in slabosti drugih ministrov. Vedeli so, da bo ljudstvo sprejelo le takšnega kralja, ki bo vsaj tako dober, kot pokojni kralj, nobeden od njih pa njegovih vrlin na žalost ni imel.

Nenadoma je sredi žolčne razprave ministrov o naslednjem vladarju, v kraljevo dvorano vstopil tujec in se lepo sproščeno usedel na kraljevi prestol.

To je lepo ponazorjeno v francoski legendi o zrnu zlata: Siromak je šel po cesti in srečal popotnika. Ta ga je ustavil in rekel:

»Dobri prijatelj, vidim, da ste revni. Vzemite to zlato zrno, prodajte ga in bogati boste do konca svojih dni.«
Revni mož je bil strašno vesel svoje sreče in je nesel zlato domov. Takoj je našel delo in postal tako premožen, da ni prodal zlata. Minila so leta in postal je pravi bogataš. Nekega dne je na cesti srečal berača. Ustavil ga je in mu rekel:

»Dobri prijatelj, dam vam to zlato zrno in če ga prodate, boste vse življenje bogati.«

Berač je zrno vzel, ga dal oceniti in ugotovil, da sploh ni zlato.

Prvi siromak je obogatel, ker se je počutil bogatega, misleč, da je zrno res zlato.

Vsak človek nosi v sebi zlato zrno. To je zavest zlata, zavest obilja, ki prinese bogastvo v njegovo življenje.

knjiga: IGRA ŽIVLJENJA IN KAKO JO IGRATI
Florence Scovel Shinn

Šel sem kot berač od praga do praga po vaški cesti,
ko se je prikazal v daljavi tvoj zlati voz kakor sijajen sen,
in čudil sem se,
kdo je ta kralj vseh kraljev.

Moje upanje je zakipelo in zdelo se mi je,
da so moji žalostni dnevi pri kraju,
in stal sem in čakal na miloščino,
ki mi bo dana, ne da bi prosil zanjo,
in na bogastvo, ki bo razsejano vsenaokoli po prahu.

Teh resnic učite svoje otroke:

Učite jih, da ne potrebujejo ničesar zunaj sebe, da bi bili srečni – ne osebe, ne kraja, ne stvari – in da pravo srečo lahko najdejo znotraj samih sebe. Učite jih, da so zadostni že sami po sebi.

Učite jih tega in naučili jih boste vsega.

Učite jih, da je neuspeh iluzija, da je vsako poskušanje uspeh in da vsak trud prispeva k zmagi, pri čemer prva ni nič manj veličastna od zadnje.

Učite jih tega in naučili jih boste vsega.

Smo popotniki na kozmičnem potovanju - zvezdni prah, ki se vrtinči v vijugah in vrtincih neskončnosti. Življenje je večno. Izrazi življenja pa so kratkotrajni, trenutni, bežni. Za hip zastanemo, toliko, da se spoznamo, vzljubimo, da drug z drugim delimo usodo. Če usodo delimo ljubeče in čistega srca, bo vsak trenutek postal vreden življenja.

Milka

Turisti, ki so s seboj odnesli kamenje s stene Uruluja, ki je najsvetejše mesto avstralskih Aboridžinov, so začeli vračati svoje spominke, saj so namreč prepričani, da jim prinašajo smolo.


Doslej so "skesani" turisti vrnili že za 7,5 kilogramov kamenja, je sporočila direktorica narodnega parka Uluru Kata-Tjuta Brooke Watson. "Kaže, da kamenje vsem prinaša nesrečo, saj ga vsakodnevno prejemamo z različnih koncev sveta," je še dodala Watsonova. Avstralske oblasti pa so tudi prepovedale prilaščanje kamenja z območja znamenitega monolita, ki leži približno 2000 kilometrov severovzhodno od Sydneya. Letno aboridžinsko sveto zemljo obišče približno 500.000 obiskovalcev, veliko pa se jih kljub nasprotovanju tamkajšnjih Aboridžinov povzpne tudi na vrh Uruluja.

Nekoč je živel deček, ki se ni mogel odločiti za eno stran. Ko je stal na levem bregu reke, se mu je desni kazal v svoji najlepši in najzapeljivejši obliki; ko pa je priplaval na desni breg, se je vsa lepota preselila tja, od koder je ravnokar prišel. Ob pogledu na dečka je reka popolnoma obupala in ga iz usmiljenja odnesla s seboj.

Da se boste v življenju laže odločili, spijte žajbljev čaj.

******
BREUSS (Rak/levkemija – nasveti za zdravljenje različnih bolezni) pravi takole: