Štirje slepci se odpravijo na pot. Na poti srečajo človeka, ki jaha slona. Le ta jim veli naj se umaknejo s poti, da bo lahko s slonom nadaljeval pot. Ker od slepcev nihče nikoli ni videl slona, ga prosijo, če ga lahko potipajo. Lastnik slona jim to dovoli in ustavi slona. Eden od slepcev potipa slona za rilec, drugi za uho, tretji za trebuh in četrti za nogo. Zahvalijo se lastniku, ker so se lahko sami z lastnimi rokami prepričali, kakšen je slon, a se takoj hudo sprejo.

Prvi trdi, da je slon podoben veji drevesa,
drugi trdi, da je slon podoben palmovem listu,
tretji trdi, da je slon podoben drevesu,
četrti pa je trdil, da slon ni nič drugega kot živ sod.



Ko se že skoraj stepejo ob svojih trmastih trditvah, se jih lastnik slona usmili in jih pokliče nazaj in jim reče:

»Vsak od vas ima prav in hkrati ne. Prvi od vas ga je prijel samo za rilec, drugi za uho, tretji za trebuh in četrti za nogo. Vse to so samo deli slona, vendar je slon vse to skupaj in še več, saj ima en rilec, dvoje ušes, štiri noge, en trebuh in rep. Slepci se spet zahvalijo in tokrat v miru nadaljujejo pot.

Podobno, kot ta zgodba o slepcih in slonu je tvoja zgodba o resnici, duši, duhu, Bogu, sebstvu, absolutu itd, itd

Dokler z vsakim dihom vsega tega ne boš občutil v globini svojega srca, si kot eden od teh slepcev, ki trdi, da je del nečesa celota.
Res bistvo življenja je očem prikrito, ni pa prikrito tvojemu srcu, ki ima edino to sposobnost, skozi vsak dih dojeti to celoto. Vendar, če ne boš storil pravega koraka v svojo notranjost, boš do konca življenja ostal, zgolj slepec srca…


Stojan Svet