Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20030617231702648




Samotna ptica Kristal

četrtek, 19. junij 2003 @ 09:17 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Jaz pa pojem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh,
v eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh...



Te verz iz Kekčeve pesmi bi bil lahko takorekoč himna Sončevih Pozitivk, saj njeno optimistično sporočilo odzvanja v ušesih vedno novih generacij. Zagotovo pa se je njeno sporočilo trajno zapisalo v dušo takrat osemletnega fantiča Martina Lumbarja, ki je pesem prepeval v filmu Srečno Kekec.

Martin svojega glasu Kekcu ni posodil po naključju. Takratni bodoči 'pop stars' so, v nasprotju z današnjimi, morali posedovati dejanske glasovne in karakterne kvalitete. Glas in melodija sta morala prihajati iz duše in se odraziti v celotni zunanji pojavi, tega pa se enostavno ne da sproducirati po kakršnih koli trendovskih zapovedih. Lik Kekca se zato usede z vso sugestivnostjo v zavest Slovenca, vedno znova in vsakomur takorekoč za večno.

Poslušaj komad Samotna ptica Kristal

Martin Lumbar izhaja iz glasbene družine in je zato v mladosti imel vse možnosti za svoj glasbeni razvoj. Prav to in pa dobe, v katerih je iskal svoj glasbeni izraz (pozna šestdeseta in sedemdeseta), ga je kmalu izvrglo iz strogih formalnih okvirov, ki jih postavlja pred čutečega glasbenika evropsko glasbeno izročilo. Tako klasiko kot rock je presegel skozi njih same in začel iskati inspiracijo v indijski klasiki, spleteni na svobodnejših glasbenih principih.

Medtem ko so njegovi sodobniki svoj odklonilni odnos do sveta izražali skozi destruktivni punk, je on zahodno kulturo razgrajeval skozi subtilno melodiko orienta, ki je zahodnjaku delovala podobno destruktivno.

Medtem ko je punk šele sčasoma le dobival pozitivni naboj in se vključil v zahodno masovno pop kulturo, Lumbarjev pristop k glasbi skozi vsa leta ostaja pozitiven. Sodobna rockovska scena se tako približuje Lumbarjevemu pozitivizmu, ki pa ga zaradi svoje unikatnosti ni mogoče posnemati in pomasoviti niti takrat, ko nas nagovarja skozi ritem in melodiko rocka. Njegova pretanjena melodičnost čaka na to, da se bo senzibilnost zahodnega človeka odprla do te mere, da jo bo mogel sprejeti.

Martin Lumbar je trajno duhovno povezan s svojim glasbenim učiteljem Ravijem Shankarjem, svetovno avtoriteto na področju indijske klasične glasbe. Martin je njegov najboljši učenec z Zahoda, ampak to v naših kulturnih krogih skoraj nikomur ne pove nič. V času, ko bi kot vrhunski slovenski glasbenik potreboval podporo za študij v Indiji, so v kekčevi deželi vladali kulturniki, ki so melos alpskih poskočnic imeli za vrhunec narodne svetovljanskosti. Na slovenskem dvoru pa se od tistih časov ni dosti spremenilo, le da so se na njem udinjali plagiatorji euro-trendov.

Martin, ki praktično edini pri nas živi za glasbo in bi po neki logiki moral živeti od nje, se je tako znašel in ostaja ne samo na robu od države etablirane kulturne elite, temveč tudi na robu sodobne pop scene. Je bil in ostaja samotna ptica.

Njegova osebna filozofija temelji na trdnem prepričanju, da je vse, na kar lahko stavi, le zvestoba samemu sebi. S tem pa si na svoja ramena v našem kulturnem prostoru (ki se mu kot Slovenec zavestno ne namerava, noče in tud ne more odreči), nalaga (pre?)huda bremena.

Pred dobrimi desetimi leti se je tako lotil produkcije CD-ja, na njemu edino možen način, ki mu zagotavlja popolno svobodno kreativnost: v totalno lastni režiji. Bil je samemu sebi finančni producent, avtor glasbe in besedila, aranžmajev, snemalec in seveda izvajalec. To, da so mu pri snemanju pomagali vrhunski glasbeniki in studijski mojstri, ne spremeni induvidualne narave projekta, ki pa mu je zato zmanjkalo sape pri distribuciji in promociji. Posneti material mu je tako zaradi pomanjkanja lastnih sredstev in zaradi kratkovidne poslovne logike povampirjenih distributerjev ostal v predalu. 13 pesmi vrhunsko posnetega materila, v slovenskem in angleškem jeziku, opremljenih z bogato likovno opremo (naslovnica je delo akademske slikarke Stane S. Pudobske) in besedili, je tako mogoče dobiti izključno pri njem osebno.

Kljub temu, da Samotna ptica Kristal, kot je po tem šamanskem simbolu naslovil album, tako še vedno leti svoj samotni let, ga Martin ne namerava usmerjati v kakršne koli drugačne tire od tistih, ki so ji usojeni. Naslovno pesem je tako podaril bralcem Sončevih pozitivk v javno rabo, od tu pa naj se širi svobodno med Martinu sorodnimi dušami...

Ampak lajf is lajf, Martinov se ni ustavil na Samotni ptici. Njegov ustvarjalni genij nima omejitev. Sodeluje pri filmskih in gledaliških projektih, kot inštrumentalist pa je prispeval k novemu zvoku edinih res svetovno znanih Slovencev - Laibachov, pri njihovem zadnjem albumu Let it be. Koga ni prevzel njegov transcedentni back vokal v komadu Cross the universe v duetu z Anjo Rupel? Kot koprudecent in častni gost je sodeloval pri projektu Videosexa Ljubi in sovraži, s svojo melodičnostjo pa je oplodil tudi projekte pop izvajalcev kot so Alka Vuica, Let 3 in Magnifico. Zadnje čase svoj glasbeni izraz oblikuje skozi mantra-tantra rock projekt Hard in space v produkciji z Iztokom Turkom, s katerim namerava zadostiti potrebi vse številčnejše publike po sodobnih, kompjuterskih interpretacijah tradicionalne spiritualne glasbe.

Martin ima poleg vsega naštetega še nezaustavljivo potrebo, da na svojih koncertih z glasbo in besedo približa ritem in melodijo indijske klasike zahodni glasbeni dikataturi podložnemu ušesu. S svojo nenehno pojavnostjo si je primoran ustvarjati okolje, ki šele tako postaja dovzetno za njegovo glasbo. Izpod njegovega sitarja, tabel in kitare, predvsem pa skozi njegov glas, se oblikujejo vedno nove improvizacije nikdar dokončanih indijskih skladb, v njegovi duši pa letajo še številne samotne ptice, ki bi si želele priti na plano. Pa ne zato, da bi bil bogatejši on, ki dobesedno nima nič, ampak, da bi svojo dobro voljo zasejal med nas, ki smo samotni in nesrečni materilanemu bogastvu navkljub.


Z Martinom smo se ustvarjalci Sončevih pozitivk domenili, da mu bomo pomagali razširjati Samotno ptico med sorodnimi dušami tudi v tehničnem smislu. Naslovni komad lahko poslušate oz. si skopirate iz naslova:

Samotna ptica Kristal

Namero za naročilo albuma Samotna ptica Kristal s priloženimi besedili skladb (1. Beyond, 2. Pure, 3. Skupaj, 4. Igre otrok, 5. Za vedno, 6. Barve, 7. She is my music, 8. Solitary bird my friend, 9. Ljubezen je, 10. Potovanja, 11. Move, 12. Vse mine 13. Ruby tuesday) sporočite na email naslov: Gape

Celotni album pa vam bomo na Pozitivkah zapekli na CD in poslali le v primeru, če boste na transakcijski račun Martina Lumbarja

10100-0011566275 nakazali 3.000,00 SIT
(naročniki iz tujine BAKOSI2X10100-0011566275).

Ker ima Martin krila oz. ker vestno preureja svojo katrco za jesensko selitev v Indijo (kjer si bo nabral moči po težkih poškodbah, ki so mu jih lani prizadejali hudobni ljudje), za sprejemanje naročil nima več prav dosti časa. Kolikor ga še ima, si ga bo zelo rad vzel tudi zate osebno, če ga pokličeš na tel.

01/8954 279 ali 031/446 036.


Na linku si lahko ogledate tudi Martinovo koncertno ponudbo, že vnaprej pa vas vabimo na njegov celovečerni koncert, ki ga bo za bralce in soustvarjalce Sončevih pozitivk priredil pred odhodom v Goo.

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20030617231702648







Domov
Powered By GeekLog