:)
pod tole pesem sem se pozabil podpisat s priimkom in imenom in to omenjam samo zato, da ne bi izgledalo, da sem jo samo od nekje prepisal. :)

(prosim, če nekdo od urednikov to popravi zame) :)

pa to ne prosim zaradi mojega ega, saj gre slava vedno naprej tistemu, ki mi je omogočil priti do teh globjih spoznanj ljubezni in seveda je to moj mojster Prem Rawat. :)
Enkrat sem že dobil v moj mail box modre misli neznanega avtorja in ko sem jih prebral, sem ugotovil, da sem ta neznani avtor pravzaprav jaz sam.
Po tem sem se začel tudi podpisovati pod svoje stvaritve. :)
Na Svetu pogovorov ugotavljam, da se kar preveč sogovornikov obmetava z egoti, čeprav sam tega sploh, ali zelo malo opazim. Ego je pogojen s sovražnimi mislimi, z destrukcijo, tega pa tu pri nas sploh ni. Večina sogovornikov se trudi v pozitivizem in konstruktinost, (vse to pa je ta višji jaz :) celo nekdo, ki nekomu razbija koncepte vcepljenih miselnih vzorcev, dela dobro delo, ker s tem omogoča le temu, da vidi določene stvari še z druge plati. :)
Seveda je najdragocenejša od vseh smeri glede vseh realizacij in spoznanj vedno tista introspektivna, ki vodi k notranjemu zadovoljstvu. :)


ps : dobil sem vprašanje, zakaj toliko v svojih člankih poudarjam svojega mojstra in ali mislim, da je samo on
res pravi mojster?
Vsak mojster, ki te pripelje do globjih spoznanj, do resnice notranjega miru in notranje ljubezni je zate pravi mojster,
vendar, naj te pri tej odločitvi vedno vodi le tvoje srce. :)


---
stojči

[ Odgovori na to | # ]