Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20031017013459726

Soški kamni torek, 2. september 2003 @ 07:25 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Joj, moji beli soški kamni, nevidni in neslišni popotniki voda, ki brusite svoje okroglaste oblike in drvite s šumenjem Soče mimo mene. Le redko se vas dotakne sreča moje roke. Joj, en kamen je name čakal z razpoko, nagrizen od bolečine v strugi, joj! Razmaknjen v duši, v mišicah trdote, joj, razjeden in zlizan v prvinah svojih prvih zob, z usti odžeje, ki jim voda je urezala svoj čas in spomin na mah zeleni. Joj, kako neprilagodljiv je bil ta kamen, prebijal in valil se je z bolečino mojo, skoz blede oči čistih vod, s čipko zarje v laseh in snovmi obilja smaragdno zelene govorice. Kamen moje mladosti, ostal je skoraj brez duše, joj! V prosojnih kapljah Soče si je izpraznil vse moči, ta beli kamen deviških let, ostal je brez ostrin, zaprta roža, pozaba deklice iz davnin. Koliko praznih rok moj kamen išče, ko v prvinah svojih spremenjenih gub preskakuje ovire in spreminja dan za dnem zdavnaj začrtane smeri, zamaknjen spremljevalec v sile brzic, tolmunov in valov, božajoč deviške prsi duše skoz neskaljeni mir, iskaje svoj izgubljeni obraz mladosti, strt v duši se ob ločju oklepa »Proda« in me z vsem telesom, ranjen v dušo, išče. …o0o… Napisala: Tatjana Malec Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog