Zanimanje za pojem alkimija narašča in tudi veliko različnih stališč je o tem, zato vam bomo podali kratek, čeprav nepopoln pregled teh mnenj. Zbrali smo vse, kar je bilo objavljeno v zadnjih 50 letih. Izgleda, da korenine te skrivne 'znanosti' segajo daleč v preteklost človeštva.

Po mnenju avtorja Mircea Eliade je alkimija izšla iz metalurgije . Posebne verske izkušnje talivcev, kovačev in alkimistov so bile obvezne za obredne posvetitve. Te tri skupine so delale s snovjo, ki je bila zanje sveta in živa. Doseči so želeli transmutacijo. Skupna točka med metalurgijo in alkimijo je bila tam, kjer je človek posegel v ritem obdelovanja snovi. Verjeli so v svetost zemlje kot izvora življenja in so bili prepričani, da je zaradi vsake skrunitve potrebna daritev.

Obredi posvetitve in misteriji kitajskih metalurgov so verjetno predstavljali pomemben sestavni del taoizma in kitajske alkimije.

Piše: Karmen Birsa

Damjan J.Ovsec: "Za praznik vstopamo v območje igre, nečesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, zakone, čas in prostor."

Spominjam se, kako zelo poseben dan je bil zame praznik, ko sem bila še otrok. Vse v stanovanju je bilo na svojem mestu, iz kuhinje je prijetno dišalo po sveže pečenih dobrotah, mati je bila lepo oblečena, s snežno belim predpasnikom.

To je bil dan, ko smo se v družini zares posvetili drug drugemu, prihajali so prijatelji in dan je bil izpolnjen z radostnim druženjem. Moj ded je na tak dan zavzel posebno, zelo dostojanstveno držo, naravnost izžareval je neko notranjo moč, ki je presegala njegovo običajno podobo.

Danes se selim, to je moja deseta selitev. In tega se veselim, prihaja novo, prihajam v novo okolje, staro puščam za seboj. Grem na novo lokacijo, ker moram iti. Staro hišo, kjer sem živel kot najemnik namreč prodajajo… No pa da grem čisto na kratko vse od začetka..., da bi vse razumeli.

Moja prva selitev je bila seveda iz maminega telesa, dobrih osemnajst let sem potem poznal le en svet in moj dom. Čas otroštva in igrivosti…

Moja druga selitev je bila preselitev od doma. V Ljubljano, v študentski dom. Moral sem iti od doma, zaradi potrebe po novem učenju, želja po novih znanjih je bila močnejša od niti, ki so me vezale na dom. Dobrih pet let sem bil v študentu. Ko sem šel s študijem počasi h koncu, sva se spoznala z Majo ter potem šla skupaj naprej, v mojo tretjo selitev, v majhno najeto sobico hiše blizu Zaloga.

Katero pesem poje vaše srce in ji ne dovolite, da bi bila uslišana?
Kako težko še mora postati preden boste pesem slišali?
Kaj še čakate?
"Nihče nam ne daje, dajemo sami sebi; nihče nam ne vzame, vzamemo sami sebi."
Lažje je živeti v strahu in dovoliti mislim, da iščejo izgovore zakaj ne moremo biti, imeti, delati,..

Ti izgovori bodo vaša realnost, ker tako mislite, da je - spremenite svoje misli in čustva in refleksija se spremeni.
Poslušajte svoje srce, kjer so besede čiste in iz ljubezni - ne poslušajte misli, ki poznajo strah in omejitve.

Vzamite si trenutek miru, posvetite se Univerzumu, kaj je vaš namen; prosite Angele, da so vam v podporo in vprašajte:
" Kaj lahko naredim, da izpolnim svojo vizijo danes?"

* V slovarju slovenskega knjižnega jezika o angelih piše: angel je dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave.

* Beseda angel izhaja iz grške besede "Angelos", kar pomeni sel oziroma glasnik. V krščanski, muslimanski in židovski tradiciji, kot tudi v drugih virih je angel tisti, ki deluje kot glasnik, spremljevalec in predstavnik boga. Skozi biblijo lahko zasledimo, da voljo boga razglašajo in širijo prav angeli.

* V originalni teologiji posredniki med bogom in človekom niso bili imenovani angeli temveč daimones, daimons oziroma v latinščini, damons. V Grčiji je beseda daemon pomenila nadnaravno bitje grške mitologije, ki je bilo posrednik med bogom in človekom. V zgodnji latinščini je beseda damons pomenila božanstvo in duha, šele v pozni latinščini se pojavlja razlaga hudobnega duha, ki ga danes poznamo kot demona. Ideja angela varuha prihaja iz grškega pojmovanja osebnega daimona.

Z Regino Mac-Nack se je pogovarjala Eva Beaujon

V nekdanji okrepčevalnici na jugovzhodu Amsterdama tedensko sestavijo okoli 800 paketov hrane za prebivalce bližnje okolice mesta. Banko hrane vodi Regina Mac-Nack s skupino prostovoljcev, nekateri med njimi so nekdanji odvisniki. S to akcijo je začela leta 2001 v svojem stanovanju v istem okolišu, kjer živi s svojo družino.
      
Regina je v soseščini dobro znana in priljubljena osebnost, mnogi jo kličejo "Mati jugovzhoda". Poznajo jo po vsej Nizozemski, ker se redno pojavlja v radijskih in televizijskih oddajah, kjer govori o svojem delu. Leta 2005 je prejela nagradi "Amsterdamski meščan leta" in "Ženska leta". Regina je odrasla v Surinamu in je prišla živet na Nizozemsko, ko je imela 19 let. Intervju z njo je za Share International pripravila Eva Beaujon.

Vrt je prostor za delo na duši in na zemlji.

V 15. stoletju, v tej domiselni in vitalni periodi italijanske kulture, Quattrocento, je lahko oseba v sijaju kamna zagledala in ujela žarenje zvezd ali obiskala vrt in našla mnogo lepo urejenih področij posvečenim planetom. Tako na nebu kot na zemlji, so imeli navado reči, ko so povzemali starodavne Emeraldove tabele. Ideja je bila povezati duhovno sfero zvezd z zemeljskim vsakdanjikom – duhovnost in dušo torej.

Potrebujemo bogatejše, bolj prizemljeno, bolj poetično razmišljanje o ekologiji, ki ne vključuje samo zaščito planeta, ampak tudi oplemenitenje človeškega življenja na njem.
Renesančni vrtovi nam dajejo namige, kako bi lahko razvili interplanetarni stil ekologije.

»Vesela sem, da lahko v tem izjemnem času govorim z vami. Vem skozi koliko sprememb in izzivov greste v zadnjem času.

Kako to vem? Ker smo skupaj v isti skledi kozmične juhe. Skupaj ustvarjamo valovanje energij, kot tudi vsak zase z osebnimi in skupinskimi rituali. Skupaj spreminjamo kozmično tkanje Zemlje. Ko to zapišeš z besedami, se sliši tako ogromno in pomembno. Zakaj se potem tako pogosto počutimo majhni in nemočni?

To je izjemno vprašanje in nenehno ga raziskujem tako znotraj kot od zunaj, da bi ga razumela in odpustila, pa vi? V resnici gre za sestavljanko s pravili in tveganji, ki prinesejo nagrade. Torej kakšna so pravila? Dolgo sem razmišljala in zaključila z 22 popolnimi resnicami o človeškem obstoju. Upam, da boste uživali v njih.«

Pred obdobjem razuma, preden je človeštvo izumilo znanost, pred gravitacijsko in relativnostno teorijo – in dolgo časa pred idejo o razlagah eksistence v izmerljivih besedah – so profeti, poeti in filozofi po svetu iskali besedo, princip, koncept, resnico, teorijo, ki bi utelešala vse besede, vse koncepte, vse fenomene, vse resnice in vse resničnosti. Iskali so besedo, ki bi zaobjela vidno in nevidno, oprijemljivo in neoprijemljivo, fizično in nefizično, materialno in nematerialno.

Iskali so neko univerzalno besedo, močno in vseobsegajočo besedo. Po neumornem iskanju so jo našli, in beseda je bila Bog. Nekateri ga imenujejo Alah, spet drugi Brahma. Eni so ga poimenovali Dao, drugi Misterij, ali celo Sanjski Čas. Ampak bistvenega pomena je, da so vsi mislili na isto stvar. Odkrili so besedo za neopisljivo in to jim je odprlo pot smiselnosti sveta. Vsi so bili veseli.

Čeprav jo imenujemo z različnimi imeni - mreža, tkanina, splet, omrežje, vzorec - mnogi ljudje delajo z mrežo luči za podporo Zemlji. "To je mreža luči, ki bo zemljo podpirala v tem času sprememb," so mi rekle babice. In ker v tem času sprememb živim, sem jih povprašala o tem kako lahko povečamo moč mreže luči.

Takoj, ko sem besede izgovorila, sem dobila odgovor:
"Pojdi z nami in skupaj se bomo dvignile nad Zemljo." bile smo tako visoko, da nisem mogla razbrati razgibanosti zemljine površine. Mreža svetlobe je bila dodana nad Zemljo, prekrivala je celotno zemljo in hkrati prežemala telo Zemlje. Raztezala se je tako horizontalno kot vertikalno - kot mreža. Na nekaterih delih je bila bleda in komaj zaznavna. In opazila sem, da to še posebej velja za severno hemisfero.

Ne samo, da beremo, prevajamo in besedičimo o globalnem segrevanju, le temu smo tudi priča. Čeprav je potrebno omeniti, da nas »ledeni možje« navkljub vsemu niso pustili na cedilu in smo jih lahko opazovali, kako so z vso vnemo garali, da so znižali temperaturo in tako ubranili svojo čast.

Pravijo, da ko minejo njih godovi, to je 12., 13. in 14. maja, je namreč nevarnost pozebe mimo. Torej god Sv. Pankracija, Sv. Servacija in Sv. Bonifacija je mimo. Ta prvega so komaj štirinajstletnega obglavili, ta drugi je dočakal starost kot škof v Maastrichtu in govori se, da njegovega groba pozimi ni nikoli prekril sneg, ta tretji je umrl mučeniške smrti.

Krščanska in židovska vera sta mnogokrat pod napadom gibanja zelenih, zaradi njihovega domnevnega antropocentrisma in zavračanja ostalih vrst. Zagotovo obstajajo razlage pri obeh religijah, ki prikazujejo nezadostno skrb za nečloveška bitja.

Fanatiki, ki verjamejo v zamisel o pravih vernikih, ki bodo zaprhutali v nebesa, medtem ko bo nad neverniki razhajala kuga, zelo malo skrbijo, kakšnemu razdejanju smo medtem priča na Zemlji. Zakaj ne bi takoj oropali primarne divjine, če čas nemudno tiktaka koncu naproti? To so ekstremne izjave, ampak globlje breme, ki ga je kot prvi izpostavil Nietzsche, je krščanska antipatija napram naravi.

Piše: Sandi Jug v novi številki Karme plus

Spremenjena stanja zavesti
Precej žalostno je, da v začetku novega tisočletja o stanjih zavesti, ki jih iz dneva v dan doživljamo vsi ljudje, vemo zelo malo ali skoraj nič. Ne le, da je povprečen človek skoraj popolnoma neozaveščen o tovrstnih, človeški vrsti naravnih percepcijah, tudi znanstveniki poznajo le malokateri odgovor, ki bi nas lahko bistveno razsvetlil

Sodobno nezanimanje in nepoznavanje pričujoče tematike sta logični posledici nerazvitosti subjektivne znanosti ter izrinjene in razvrednotene splošno sprejete in edino resnične objektivne znanstvene paradigme. Tako se postmoderna znanost šele v tretjem tisočletju začenja soočati z resnim raziskovanjem fenomenov, kot so izventelesne izkušnje, zavestno sanjanje, obsmrtne izkušnje in podobni pojavi.

Kako hlepimo po svetlobi, nazadnje pa pademo v temo telesnosti in postanemo navadni dvomljivi povprečneži in občasno obupanci. In kako nas življenje vrže v položaje, kjer se lahko zavemo kaj je Bog in kaj v resnici želimo bolj od vsega.

To je kratek opis moje zgodbe. Če bi znal pisati pred nekaj deset leti bi zdaj brali živo besedo, ki lahko vsakogar pretrese, pa tudi zdaj se še najde nekaj moči od tedaj. To kar delam sedaj poklicno, mislim da ni pomebno, če pa pogledam splet naključij, pa lahko rečem da sem bil v mnogih prelomnicah spremljan od zgoraj in to kar sem, ni čisto naključje. Ne morem se pohvaliti z neko všečnostjo v družbi, tako ne pričakujte magnetizma, povezanega z mojo pojavo. Tako je, in tudi sam sem se moral sprijazniti z mojo inkarnacijo, tako kot je.

Za vse ljudi, ki hlepite po svetlobi, pa imam sporočila, ki vas lahko osrečijo. Bog je in je neizmerno privlačen in osrečujoč.

Četrtrek, 26. aprila, Ljubljana, park Zvezda. Knjižni sejem. Poslušala sem prakristjanko, ki je na odru predstavljala knjige, ki jih je izdalo Univerzalno življenje. Po nekaj stavkih je omenila besedo Jezus Kristus. Takrat je na oder pridivjal izredno besen možakar in se začel dreti nanjo.

Možno je, da bi jo tudi fizično napadel, če ne bi v tistem trenutku prišla pomoč. Varnostnik je jeznega gospoda zagrabil in ga odstranil z odra. Gospod se tudi na zelenici ni mogel povsem pomiriti in je še kar nekaj minut vpil proti odru, da naj preneha govoriti.

Vrnite se nazaj, da boste obstali in potem spet začeli hoditi v svetlobi miru naprej.

Pot, ki jo hodite je namreč napačna, brez smisla in okusa po življenju, polna bolečine, je pot teme izgubljenih slepcev, ki bi sami radi vodili slepe. Lažni kratkotrajni užitki so prvič prijetni, kot razodetje prihajajo po človeku, vendar so vse pogosteje polni trpke prevare in žalosti z vedno novimi razočaranji nad lastnim nekoristnim početjem. Pot v sence teme in notranja stiska je potrebna in koristna - kako bi drugače sploh zahrepeneli po luči in se veselili, ko bi enkrat končno le zagledali odrešujočo luč svetlobe?

Vrnite se nazaj in iščite, da jasno spoznate od kje prihajate, kakor ste se učili, da spoznate, kdo je bil vaš pravi vodnik. Počasi hodite po poti nazaj, da česar ne spregledate, nazaj se vračate namreč z zelo jasnim namenom, Vaše notranje hrepenenje Vas je poslalo po poti nazaj, da spoznate sami sebe – živega in resnično ustvarjenega človeka. Pot nazaj, je pot k spoznavanju bistva ljubezni, je pot skozi puščave in pot do občutenja vsake besede, iz katere prihaja očem skriti pomen nerazumevanja med ljudmi, imeli boste sposobnost za razumevanje neštetih zgodb, ki jih slišite.

Piše: T. P v novih Misterijih www.misteriji.si

Do obsmrtnega doživetja lahko pripeljejo tudi trans in droge
Na splošno je razširjeno prepričanje, da po smrti duh zapusti telo. Nevropsiholog Mario Beauregard z univerze v Montrealu pra­vi, da sploh ni treba zreti smrti v oči, da bi občutili tako stanje. Tudi nekatere droge in stanja transa lahko pričarajo sve­tlobo na koncu predora, občutek iz­stopanja iz telesa in podobno. In kako skuša obsmrtna doživetja pojasniti zna­nost?

Pričevanja, ki jih označujejo kot »iz­kuš­nje bližine smrti«, so bolj znana pod imenom NDE (angleško: near-death experience) ali obsmrtna doživetja. Take izkušnje so največkrat posledica srčnega zastoja ali začasne kome in so v različnih kulturah predmet različnih stereotipov.

Raziskovalci so v oddaljenem področju Nepala odkrili čudovito budistično umetnost, ki sega približno v 12. stoletje našega štetja. Najdba vključuje skupno 55 panelov, ki prikazujejo zgodbe iz življenja Bude. Vse podobe so našli v jami, ki se nahaja na severu Himalaje na višini 4300 metrov nadmorske višine, približno 250 kilometrov severozahodno od Katmanduja.

Kje natančno se jame nahajajo, niso želeli razkriti, saj se bojijo, da bi ljudje s svojo radovednostjo uničili stoletja staro umetnost.Osrednja slika meri v širino okoli osem metrov, vsak panel na njej pa približno 35-krat 43 centimetrov.

Bog – energija, človek – energija, le druge vrste.
Ljubezen do sebe je ljubezen do Boga, ljubi bližnjega kot samega sebe.
Kaj je ljubezen? Ego-izem, kakšen, do katere mere ego-izem. Do meje, ko ljubiš sebe in to na način, da so drugi ravno tako ljubljeni. Tu ni meje, je zabrisana.
Ljubezen je vseobsegajoča, je isto kot Bog. Enostavno je, ostaja, le zaznati jo je potrebno.

Kje jo zaznamo? Lažno ljubezen zaznamo »zunaj« nas, zunaj našega fizičnega telesa, s čutili kot so sluh, vonj, vid, otip. Pa je to resnična ljubezen, tista, ki je povsod, ki jo OBČUTIMO v sebi? Ne. Takrat, ko naša čutila zaznajo od »zunaj« ljubezen, je to čustvo, ki se v nas le prebudi, ko ta zunanji dražljaj preneha, nehamo tudi od »znotraj« čutiti ljubezen. Torej imamo dokaz, da to ni bila prava božanska vseobsegajoča ljubezen, ki ji lahko rečemo tudi Bog.

(mali verouk za nepoučene kristijane, ateiste, odpadle kristjane, pogane, malikovalce, krivoverce, mlačne kristjane, fanatike, izobražene, neizobražene, izobčene, preganjane, zmedene, dobre in hudobne)                

KAKO SI OLAJŠATI ŽIVLJENJE IN BITI OB TEM ŠE KORISTEN
Kadar se zaveš, da trpiš, da ti je zelo težko, takrat to daruj Brezmadežnemu Srcu Marijinemu za spreobrnenje grešnikov. Kmalu boš občutil olajšanje in našel boš rešitev problemov. Bog se bo razveselil, da misliš na Njega, da mu daješ svoje trpljenje s katerim lahko Bog vpliva na človeka, kateri se v svoji svobodni volji odloča za greh.
Kadar se ne moreš odločiti, kadar si zmeden in prestrašen, takrat se zateci v Brezmadežno Srce Marijino. Kmalu boš občutil, katera odločitev je pravilna. Bog bo vesel in potolažen, ker vsaj ti misliš nanj na tej zemeljski obli.

Modrost rastlin, kot jo pozna tradicionalni šamanizem v porečju amazonke
Avtor: Kevin Furnas

Kevin Furnas je bil rojen v San Franciscu. Vrsto let je raziskoval in se učil pri različnih kulturah po celem svetu. Med 20 mesecev trajajočo šamansko iniciacijo z dieto v Etnobotaničnem vrtu Sachamama (Sachamama Ethnobotanical Gardens) v okolici Iquitosa, Peru, je delal z različnimi rastlinami, drevesi in kamni. Nekaj časa je v Cuzcu na tradicionalen način preko donacij vodil ajauaska obrede. Umrl je aprila 2007.

Kadarkoli razmišljamo o šamanizmu v porečju Amazonke, neizogibno nastanejo podobe gozda z neskončnim prepletanjem ovijalk in eksotičnih rastlin, katerih prvobitnost vzbudi občutek realnosti, bližji mitu kot našemu konkretnemu, modernemu svetu. Alexander Von Humboldt je s svojimi odpravami v začetku 19. stoletja odprl novo področje raziskav ter navdušil Schultza in celo vrsto raziskovalcev rastlin, ki so s tem oblikovali začetke etnobotanike.

Piše: Jasta Prava - priredba

Rojena je bila mala deklica v Magdali, židovska deklica je z družino živela ob Galilejskem morju. Njen oče je kot ribič lovil posebne slastne ribe. Rimljani, ki so takrat vladali temu delu današnjega Izraela, so jih imeli zelo radi, zato so bili pripravljeni zanje plačat dosti denarja. Oče je bil bogat ribič, več čolnov je imel, obilen ribolov. Družina je lepo živela, več kot udobno. Marija je bila srečen otrok. Deležna je bila ljubezni staršev, služabnikov, prijateljev, zelo lepo življenje je imela.

Njena družina je tako kot ostale židovske družine hodila v Jeruzalem plačat davek. Avtoritete so davek določale ustrezno številu članov družine, dobrin, denarja, vseh teh stvari. V tistih dneh potovanje ni bilo enostavno. Morali so pripraviti kamele, šotore in stvari za kuhanje, toliko vsega. Potovanje od Galilejskega morja do Jeruzalema je trajalo dosti dni hoje in spanja in hoje in spanja. Počasi so napredovali, a bogata družina si je lahko privoščila dovolj lahko pot.

Piše: Jože Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Odprava blokad uravnovesi telo in duha, prinese mir in zdravje
Na marčni enotedenski terapiji wu wei bujenja v holističnem centru v Termah Dobrna je bi­la med nekaj manj kot tridesetimi lju­d­mi nosečnica z možem, štiriletno hčer­jo in dvajsetmesečnim sinom. Malč­koma je delal »terapevtsko« družbo dva­najstletni deček, ki je z vrsto vsakda­njih in nevsakdanjih terapevtskih pri­jemov dokazoval, čeprav je bil na wu wei bujenju prvič, da so v vseh nas zdravilna znanja, ki jih je treba le izvabiti v prid nas samih in bližnjih.

O terapiji wu wei bujenja – na njej se srečajo ljudje z najrazličnejšimi zdravst­venimi težavami, stiskami, vseh staro­sti, najrazličnejše izobrazbe in ne nazadnje tudi različnih verskih prepričanj z vseh koncev nekdanje Jugoslavije ter po­stanejo drug drugemu terapevt, čeprav se nobene terapije niso nikjer učili in vse znanje spontano in nevede prihaja iz njih samih – smo v Misterijih že večkrat pisali.