Vrt je prostor za delo na duši in na zemlji.

V 15. stoletju, v tej domiselni in vitalni periodi italijanske kulture, Quattrocento, je lahko oseba v sijaju kamna zagledala in ujela žarenje zvezd ali obiskala vrt in našla mnogo lepo urejenih področij posvečenim planetom. Tako na nebu kot na zemlji, so imeli navado reči, ko so povzemali starodavne Emeraldove tabele. Ideja je bila povezati duhovno sfero zvezd z zemeljskim vsakdanjikom – duhovnost in dušo torej.

Potrebujemo bogatejše, bolj prizemljeno, bolj poetično razmišljanje o ekologiji, ki ne vključuje samo zaščito planeta, ampak tudi oplemenitenje človeškega življenja na njem.
Renesančni vrtovi nam dajejo namige, kako bi lahko razvili interplanetarni stil ekologije.

»Vesela sem, da lahko v tem izjemnem času govorim z vami. Vem skozi koliko sprememb in izzivov greste v zadnjem času.

Kako to vem? Ker smo skupaj v isti skledi kozmične juhe. Skupaj ustvarjamo valovanje energij, kot tudi vsak zase z osebnimi in skupinskimi rituali. Skupaj spreminjamo kozmično tkanje Zemlje. Ko to zapišeš z besedami, se sliši tako ogromno in pomembno. Zakaj se potem tako pogosto počutimo majhni in nemočni?

To je izjemno vprašanje in nenehno ga raziskujem tako znotraj kot od zunaj, da bi ga razumela in odpustila, pa vi? V resnici gre za sestavljanko s pravili in tveganji, ki prinesejo nagrade. Torej kakšna so pravila? Dolgo sem razmišljala in zaključila z 22 popolnimi resnicami o človeškem obstoju. Upam, da boste uživali v njih.«

Pred obdobjem razuma, preden je človeštvo izumilo znanost, pred gravitacijsko in relativnostno teorijo – in dolgo časa pred idejo o razlagah eksistence v izmerljivih besedah – so profeti, poeti in filozofi po svetu iskali besedo, princip, koncept, resnico, teorijo, ki bi utelešala vse besede, vse koncepte, vse fenomene, vse resnice in vse resničnosti. Iskali so besedo, ki bi zaobjela vidno in nevidno, oprijemljivo in neoprijemljivo, fizično in nefizično, materialno in nematerialno.

Iskali so neko univerzalno besedo, močno in vseobsegajočo besedo. Po neumornem iskanju so jo našli, in beseda je bila Bog. Nekateri ga imenujejo Alah, spet drugi Brahma. Eni so ga poimenovali Dao, drugi Misterij, ali celo Sanjski Čas. Ampak bistvenega pomena je, da so vsi mislili na isto stvar. Odkrili so besedo za neopisljivo in to jim je odprlo pot smiselnosti sveta. Vsi so bili veseli.

Čeprav jo imenujemo z različnimi imeni - mreža, tkanina, splet, omrežje, vzorec - mnogi ljudje delajo z mrežo luči za podporo Zemlji. "To je mreža luči, ki bo zemljo podpirala v tem času sprememb," so mi rekle babice. In ker v tem času sprememb živim, sem jih povprašala o tem kako lahko povečamo moč mreže luči.

Takoj, ko sem besede izgovorila, sem dobila odgovor:
"Pojdi z nami in skupaj se bomo dvignile nad Zemljo." bile smo tako visoko, da nisem mogla razbrati razgibanosti zemljine površine. Mreža svetlobe je bila dodana nad Zemljo, prekrivala je celotno zemljo in hkrati prežemala telo Zemlje. Raztezala se je tako horizontalno kot vertikalno - kot mreža. Na nekaterih delih je bila bleda in komaj zaznavna. In opazila sem, da to še posebej velja za severno hemisfero.

Ne samo, da beremo, prevajamo in besedičimo o globalnem segrevanju, le temu smo tudi priča. Čeprav je potrebno omeniti, da nas »ledeni možje« navkljub vsemu niso pustili na cedilu in smo jih lahko opazovali, kako so z vso vnemo garali, da so znižali temperaturo in tako ubranili svojo čast.

Pravijo, da ko minejo njih godovi, to je 12., 13. in 14. maja, je namreč nevarnost pozebe mimo. Torej god Sv. Pankracija, Sv. Servacija in Sv. Bonifacija je mimo. Ta prvega so komaj štirinajstletnega obglavili, ta drugi je dočakal starost kot škof v Maastrichtu in govori se, da njegovega groba pozimi ni nikoli prekril sneg, ta tretji je umrl mučeniške smrti.

Krščanska in židovska vera sta mnogokrat pod napadom gibanja zelenih, zaradi njihovega domnevnega antropocentrisma in zavračanja ostalih vrst. Zagotovo obstajajo razlage pri obeh religijah, ki prikazujejo nezadostno skrb za nečloveška bitja.

Fanatiki, ki verjamejo v zamisel o pravih vernikih, ki bodo zaprhutali v nebesa, medtem ko bo nad neverniki razhajala kuga, zelo malo skrbijo, kakšnemu razdejanju smo medtem priča na Zemlji. Zakaj ne bi takoj oropali primarne divjine, če čas nemudno tiktaka koncu naproti? To so ekstremne izjave, ampak globlje breme, ki ga je kot prvi izpostavil Nietzsche, je krščanska antipatija napram naravi.

Piše: Sandi Jug v novi številki Karme plus

Spremenjena stanja zavesti
Precej žalostno je, da v začetku novega tisočletja o stanjih zavesti, ki jih iz dneva v dan doživljamo vsi ljudje, vemo zelo malo ali skoraj nič. Ne le, da je povprečen človek skoraj popolnoma neozaveščen o tovrstnih, človeški vrsti naravnih percepcijah, tudi znanstveniki poznajo le malokateri odgovor, ki bi nas lahko bistveno razsvetlil

Sodobno nezanimanje in nepoznavanje pričujoče tematike sta logični posledici nerazvitosti subjektivne znanosti ter izrinjene in razvrednotene splošno sprejete in edino resnične objektivne znanstvene paradigme. Tako se postmoderna znanost šele v tretjem tisočletju začenja soočati z resnim raziskovanjem fenomenov, kot so izventelesne izkušnje, zavestno sanjanje, obsmrtne izkušnje in podobni pojavi.

Kako hlepimo po svetlobi, nazadnje pa pademo v temo telesnosti in postanemo navadni dvomljivi povprečneži in občasno obupanci. In kako nas življenje vrže v položaje, kjer se lahko zavemo kaj je Bog in kaj v resnici želimo bolj od vsega.

To je kratek opis moje zgodbe. Če bi znal pisati pred nekaj deset leti bi zdaj brali živo besedo, ki lahko vsakogar pretrese, pa tudi zdaj se še najde nekaj moči od tedaj. To kar delam sedaj poklicno, mislim da ni pomebno, če pa pogledam splet naključij, pa lahko rečem da sem bil v mnogih prelomnicah spremljan od zgoraj in to kar sem, ni čisto naključje. Ne morem se pohvaliti z neko všečnostjo v družbi, tako ne pričakujte magnetizma, povezanega z mojo pojavo. Tako je, in tudi sam sem se moral sprijazniti z mojo inkarnacijo, tako kot je.

Za vse ljudi, ki hlepite po svetlobi, pa imam sporočila, ki vas lahko osrečijo. Bog je in je neizmerno privlačen in osrečujoč.

Četrtrek, 26. aprila, Ljubljana, park Zvezda. Knjižni sejem. Poslušala sem prakristjanko, ki je na odru predstavljala knjige, ki jih je izdalo Univerzalno življenje. Po nekaj stavkih je omenila besedo Jezus Kristus. Takrat je na oder pridivjal izredno besen možakar in se začel dreti nanjo.

Možno je, da bi jo tudi fizično napadel, če ne bi v tistem trenutku prišla pomoč. Varnostnik je jeznega gospoda zagrabil in ga odstranil z odra. Gospod se tudi na zelenici ni mogel povsem pomiriti in je še kar nekaj minut vpil proti odru, da naj preneha govoriti.

Vrnite se nazaj, da boste obstali in potem spet začeli hoditi v svetlobi miru naprej.

Pot, ki jo hodite je namreč napačna, brez smisla in okusa po življenju, polna bolečine, je pot teme izgubljenih slepcev, ki bi sami radi vodili slepe. Lažni kratkotrajni užitki so prvič prijetni, kot razodetje prihajajo po človeku, vendar so vse pogosteje polni trpke prevare in žalosti z vedno novimi razočaranji nad lastnim nekoristnim početjem. Pot v sence teme in notranja stiska je potrebna in koristna - kako bi drugače sploh zahrepeneli po luči in se veselili, ko bi enkrat končno le zagledali odrešujočo luč svetlobe?

Vrnite se nazaj in iščite, da jasno spoznate od kje prihajate, kakor ste se učili, da spoznate, kdo je bil vaš pravi vodnik. Počasi hodite po poti nazaj, da česar ne spregledate, nazaj se vračate namreč z zelo jasnim namenom, Vaše notranje hrepenenje Vas je poslalo po poti nazaj, da spoznate sami sebe – živega in resnično ustvarjenega človeka. Pot nazaj, je pot k spoznavanju bistva ljubezni, je pot skozi puščave in pot do občutenja vsake besede, iz katere prihaja očem skriti pomen nerazumevanja med ljudmi, imeli boste sposobnost za razumevanje neštetih zgodb, ki jih slišite.

Piše: T. P v novih Misterijih www.misteriji.si

Do obsmrtnega doživetja lahko pripeljejo tudi trans in droge
Na splošno je razširjeno prepričanje, da po smrti duh zapusti telo. Nevropsiholog Mario Beauregard z univerze v Montrealu pra­vi, da sploh ni treba zreti smrti v oči, da bi občutili tako stanje. Tudi nekatere droge in stanja transa lahko pričarajo sve­tlobo na koncu predora, občutek iz­stopanja iz telesa in podobno. In kako skuša obsmrtna doživetja pojasniti zna­nost?

Pričevanja, ki jih označujejo kot »iz­kuš­nje bližine smrti«, so bolj znana pod imenom NDE (angleško: near-death experience) ali obsmrtna doživetja. Take izkušnje so največkrat posledica srčnega zastoja ali začasne kome in so v različnih kulturah predmet različnih stereotipov.

Raziskovalci so v oddaljenem področju Nepala odkrili čudovito budistično umetnost, ki sega približno v 12. stoletje našega štetja. Najdba vključuje skupno 55 panelov, ki prikazujejo zgodbe iz življenja Bude. Vse podobe so našli v jami, ki se nahaja na severu Himalaje na višini 4300 metrov nadmorske višine, približno 250 kilometrov severozahodno od Katmanduja.

Kje natančno se jame nahajajo, niso želeli razkriti, saj se bojijo, da bi ljudje s svojo radovednostjo uničili stoletja staro umetnost.Osrednja slika meri v širino okoli osem metrov, vsak panel na njej pa približno 35-krat 43 centimetrov.

Bog – energija, človek – energija, le druge vrste.
Ljubezen do sebe je ljubezen do Boga, ljubi bližnjega kot samega sebe.
Kaj je ljubezen? Ego-izem, kakšen, do katere mere ego-izem. Do meje, ko ljubiš sebe in to na način, da so drugi ravno tako ljubljeni. Tu ni meje, je zabrisana.
Ljubezen je vseobsegajoča, je isto kot Bog. Enostavno je, ostaja, le zaznati jo je potrebno.

Kje jo zaznamo? Lažno ljubezen zaznamo »zunaj« nas, zunaj našega fizičnega telesa, s čutili kot so sluh, vonj, vid, otip. Pa je to resnična ljubezen, tista, ki je povsod, ki jo OBČUTIMO v sebi? Ne. Takrat, ko naša čutila zaznajo od »zunaj« ljubezen, je to čustvo, ki se v nas le prebudi, ko ta zunanji dražljaj preneha, nehamo tudi od »znotraj« čutiti ljubezen. Torej imamo dokaz, da to ni bila prava božanska vseobsegajoča ljubezen, ki ji lahko rečemo tudi Bog.

(mali verouk za nepoučene kristijane, ateiste, odpadle kristjane, pogane, malikovalce, krivoverce, mlačne kristjane, fanatike, izobražene, neizobražene, izobčene, preganjane, zmedene, dobre in hudobne)                

KAKO SI OLAJŠATI ŽIVLJENJE IN BITI OB TEM ŠE KORISTEN
Kadar se zaveš, da trpiš, da ti je zelo težko, takrat to daruj Brezmadežnemu Srcu Marijinemu za spreobrnenje grešnikov. Kmalu boš občutil olajšanje in našel boš rešitev problemov. Bog se bo razveselil, da misliš na Njega, da mu daješ svoje trpljenje s katerim lahko Bog vpliva na človeka, kateri se v svoji svobodni volji odloča za greh.
Kadar se ne moreš odločiti, kadar si zmeden in prestrašen, takrat se zateci v Brezmadežno Srce Marijino. Kmalu boš občutil, katera odločitev je pravilna. Bog bo vesel in potolažen, ker vsaj ti misliš nanj na tej zemeljski obli.

Modrost rastlin, kot jo pozna tradicionalni šamanizem v porečju amazonke
Avtor: Kevin Furnas

Kevin Furnas je bil rojen v San Franciscu. Vrsto let je raziskoval in se učil pri različnih kulturah po celem svetu. Med 20 mesecev trajajočo šamansko iniciacijo z dieto v Etnobotaničnem vrtu Sachamama (Sachamama Ethnobotanical Gardens) v okolici Iquitosa, Peru, je delal z različnimi rastlinami, drevesi in kamni. Nekaj časa je v Cuzcu na tradicionalen način preko donacij vodil ajauaska obrede. Umrl je aprila 2007.

Kadarkoli razmišljamo o šamanizmu v porečju Amazonke, neizogibno nastanejo podobe gozda z neskončnim prepletanjem ovijalk in eksotičnih rastlin, katerih prvobitnost vzbudi občutek realnosti, bližji mitu kot našemu konkretnemu, modernemu svetu. Alexander Von Humboldt je s svojimi odpravami v začetku 19. stoletja odprl novo področje raziskav ter navdušil Schultza in celo vrsto raziskovalcev rastlin, ki so s tem oblikovali začetke etnobotanike.

Piše: Jasta Prava - priredba

Rojena je bila mala deklica v Magdali, židovska deklica je z družino živela ob Galilejskem morju. Njen oče je kot ribič lovil posebne slastne ribe. Rimljani, ki so takrat vladali temu delu današnjega Izraela, so jih imeli zelo radi, zato so bili pripravljeni zanje plačat dosti denarja. Oče je bil bogat ribič, več čolnov je imel, obilen ribolov. Družina je lepo živela, več kot udobno. Marija je bila srečen otrok. Deležna je bila ljubezni staršev, služabnikov, prijateljev, zelo lepo življenje je imela.

Njena družina je tako kot ostale židovske družine hodila v Jeruzalem plačat davek. Avtoritete so davek določale ustrezno številu članov družine, dobrin, denarja, vseh teh stvari. V tistih dneh potovanje ni bilo enostavno. Morali so pripraviti kamele, šotore in stvari za kuhanje, toliko vsega. Potovanje od Galilejskega morja do Jeruzalema je trajalo dosti dni hoje in spanja in hoje in spanja. Počasi so napredovali, a bogata družina si je lahko privoščila dovolj lahko pot.

Piše: Jože Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Odprava blokad uravnovesi telo in duha, prinese mir in zdravje
Na marčni enotedenski terapiji wu wei bujenja v holističnem centru v Termah Dobrna je bi­la med nekaj manj kot tridesetimi lju­d­mi nosečnica z možem, štiriletno hčer­jo in dvajsetmesečnim sinom. Malč­koma je delal »terapevtsko« družbo dva­najstletni deček, ki je z vrsto vsakda­njih in nevsakdanjih terapevtskih pri­jemov dokazoval, čeprav je bil na wu wei bujenju prvič, da so v vseh nas zdravilna znanja, ki jih je treba le izvabiti v prid nas samih in bližnjih.

O terapiji wu wei bujenja – na njej se srečajo ljudje z najrazličnejšimi zdravst­venimi težavami, stiskami, vseh staro­sti, najrazličnejše izobrazbe in ne nazadnje tudi različnih verskih prepričanj z vseh koncev nekdanje Jugoslavije ter po­stanejo drug drugemu terapevt, čeprav se nobene terapije niso nikjer učili in vse znanje spontano in nevede prihaja iz njih samih – smo v Misterijih že večkrat pisali.

(mali verouk za nepoučene kristijane, ateiste, odpadle kristjane, pogane, malikovalce, krivoverce, mlačne kristjane, fanatike, izobražene, neizobražene, izobčene, preganjane, zmedene, dobre in hudobne)                

PRAKTIČNI NASVETI
Ne razmišljaj preveč. Bodi močnejši v praksi kot pa v teoriji. Ne obtežuj po nepotrebnem svojega duha. Vadi se v zaupanju do Boga. To je zelo težko. To je huje kot pa po dolgih letih začeti s telovadbo.

Moli vsak dan ponavljalne molitve. To te bo odvračalo od nepotrebnega razmišljanja. Počasi boš premagal raztresenost. Najboljši je rožni venec. On je povzetek vsega evangelija. To je druženje z božjimi in svetimi osebami. Je druženje z bližnjim in s seboj.

Človek si kdaj reče: Na onem svetu bo pa boljše. To izrečemo večinoma z mešanico upanja in obupa, ko nas življenje pritiska in ko nimamo več moči, da bi se borili. Načeloma vsi vemo, da bomo umrli, toda v resnici nihče tega ne verjame ali ne more verjeti. Smrt res ni nekaj naravnega, čeprav se nam tako zdi. Biblija na nekem mestu govori, da smrt ni po božji zamisli. Človekova smrt je kazen, kazen za greh. To je osnova.

Če vsaj nekoliko verjamemo biblični pripovedi o Adamu in Evi, sta bila ustvarjena kot večna. Lahko sta se plodila in množila in gospodovala sta stvarstvu. Hudiču to ni bilo všeč in ju je zapeljal, da nista več zaupala svojemu Stvarniku in sta kršila njegovo zapoved. Bog ju je kaznoval z izgonom iz raja, trpljenjem in smrtjo. Raj je bil zastražen z nebeškimi duhovi kerubi in so onemogočali vstop. Toda kazni nista priklicala samo na sebe in na svoje potomstvo, ampak tudi na vse stvarstvo.

Anima guida je pojav, ki zanima psihologe, parapsihologe, duhovne osebe, teologe in egzorciste. Izraz pomeni "duša voditeljica". Temu pojmu se nekako priključuje tudi izraz "tavajoča duša". Pojav je star kot človeštvo. Nekoč so bili ti pojavi nekaj smoumevnega. Metodično in znanstveno pa so se z njim začeli ukvarjati v srednjem veku.

Zakaj ta pojav zanima psihologe? Psihologe to zanima zaradi problema shizofrenije in večplastnih osebnosti. Psiholog bo animo guido opisal kot močan spomin na neko osebo, ki se nekako uresniči v domišljiji nekega človeka. Psiholog bo to lahko ocenil kot bolezen ali neko obliko nevroze ali obsesije. Če bo prizanesljiv, bo rekel, da človekovi možgani rabijo nek ventil, da oseba ostane v nekem ravnovesju želje po egzistenci. Človeka zato ne bo označil za shizofrenika ali multiplo osebnost.

AMERIŠKI PSIHIATER GEORGE G. RITCHIE JE V ČASU KLINIČNE SMRTI DOŽIVEL KRISTUSOVO VODSTVO, KAR JE POPOLNOMA SPREMENILO NJEGOVO ŽIVLJENJE. O TEM SVOJEM DOŽIVETJU JE KASNEJE NAPISAL TUDI KNJIGO

George G. Ritchie je bil rojen v Richmondu. Konec septembra 1943, ko je bil star 20 let, se je kot rekrut peljal v taborišče Barkeley (Texas), na obvezno izvežbanje. "Bil sem poln idealizma", piše v svoji knjigi, "da bom dobil vojno in potolkel naciste."

Decembra, ko je bilo okoli 10°C pod ničlo, se je prehladil in dobil visoko vročino (39°C). Zato so ga odpeljali bolnišnico Lazaret. "Pri vsem skupaj me je skrbelo samo to, da je bil že enajsti december", piše naprej, "osemnajstega decembra bi namreč moral že sedeti na vlaku za Virginijo. Pravkar so mi namreč odobrili najčudovitejšo premestitev, ki je je bil kdaj deležen kak dvajsetletni začetnik v armadi Združenih držav." Začel naj bi namreč s študijem na Virginijski medicinski fakulteti v svojem rojstnem mestu Richmond, da bi po posebnem izobraževalnem programu armade Združenih držav postal zdravnik.

(mali verouk za nepoučene kristijane, ateiste, odpadle kristjane, pogane, malikovalce, krivoverce, mlačne kristjane, fanatike, izobražene, neizobražene, izobčene, preganjane, zmedene, dobre in hudobne)                

GLOBOKO SPOZNANJE
Vse najboljše je že bilo napisano v zgodovini človeštva. V današnjem času pa iščemo najboljše v originalnosti. Bolj ko se trudimo za njo, bolj se nam umika. Redko kdo išče svojo srečo v posnemanju dobrega, ki je že bilo. Naš čas je čuden čas. Tako ga najlažje in najhitreje opišemo.Ne moremo reči da je lep in ne moremo reči, da je težak. Čeprav izgleda, da je nekaj vmesnega, se mi zdi, da je mešanica evforije in depresije, ali bolje rečeno maničnodepresivni čas. Je čas dveh skrajnosti.

Skrajnosti pa pomenijo neuravnovešenost. Ker se pač imamo za gospodarje vsega kar obstaja, se imamo za popolne lastnike tudi samih sebe. Toda, kaj mi lahko pove nek človek, če ga vprašam, koliko las ima na glavi, ali koliko celic je v njegovem telesu?

Velika večina ljudi, upam si špekulirati, si je že kdaj zaželela, da bi imela posebne nadnaravne moči. To se nam je morda največkrat dogajalo v otroštvu. Spomnimo se lahko, kako smo gledali filmsko serijo Vojna zvezd. Kar se mene tiče, sem ob gledanju teh filmov dobival želje, ki so presegale mojo domišljijo. Kako bi pometal svoje nasprotnike v šoli in v sosesčini. Kako bi na daljavo premikal predmete, kako bi podiral drevesa itd.

Gledanje teh filmov mi je bilo pravo duhovno in religiozno doživetje. Kar vleklo me je v neznano, v transcendenco, če spet špekuliram. Začel sem trenirati po navodilih iz filmov. V šoli sem pri pouku hotel na daljavo hipnotizirati učiteljico matematike, da bi mi dala dvojko. Končalo se je tako, da je moja mama na roditeljskem sestanku dobila namige, da bi bilo dobro, če bi me poslala k otroškemu psihologu. Bil sem strahotno prizadet in razočaran. Zato sem svoje treninge Sile začel izvajati v destruktivni smeri. Ure in ure sem znal buljiti v kakšen predmet, v silni želji, da bi se le-ta razletel ali eksplodiral. Pa spet ni bilo nič.