Z Regino Mac-Nack se je pogovarjala Eva Beaujon

V nekdanji okrepčevalnici na jugovzhodu Amsterdama tedensko sestavijo okoli 800 paketov hrane za prebivalce bližnje okolice mesta. Banko hrane vodi Regina Mac-Nack s skupino prostovoljcev, nekateri med njimi so nekdanji odvisniki. S to akcijo je začela leta 2001 v svojem stanovanju v istem okolišu, kjer živi s svojo družino.
      
Regina je v soseščini dobro znana in priljubljena osebnost, mnogi jo kličejo "Mati jugovzhoda". Poznajo jo po vsej Nizozemski, ker se redno pojavlja v radijskih in televizijskih oddajah, kjer govori o svojem delu. Leta 2005 je prejela nagradi "Amsterdamski meščan leta" in "Ženska leta". Regina je odrasla v Surinamu in je prišla živet na Nizozemsko, ko je imela 19 let. Intervju z njo je za Share International pripravila Eva Beaujon.

      
Banka hrane se nahaja v kulturno mešani soseščini z velikimi stanovanjskimi zgradbami iz osemdesetih let. Ta predel in zgradbe v njem so videti zanemarjene in opustele. Ko pridem, Regina pometa. Toplo me sprejme, potem pa nadaljuje s pometanjem. Ves čas mi pripoveduje o delu in daje navodila prostovoljcu, ki pomaga tisti dan.
     
Pred najinim intervjujem je imela Regina dva sestanka. Povabila me je, da se ju udeležim. Prvi je bil s predstavniki stanovanjskega sklada De Key, ki je v letu 2005 za Reginino delo prispeval brezplačno uporabo prostorov 'okrepčevalnice'. Zdaj, ko se dejavnost širi, Regina potrebuje pomoč pri iskanju večjega prostora. Drugi sestanek je bil s predstavniki amsterdamske občinske vlade in direktorjem novoustanovljenega sklada "Amsterdamska banka hrane".

Regina se je že kot mlado dekle zanimala za probleme drugih in skušala pomagati, kjerkoli je mogla. Tekala je po opravkih, kuhala, brala in tako naprej. Leta 1989 se je zgodilo nekaj, kar jo je pripeljalo do tega, da je svoje življenje še bolj posvetila tistim, ki so potrebni pomoči.
     
R. M.: Med nosečnostjo so zdravniki na zdravniškem pregledom z ultrazvokom opazili temno liso. Posumili so na izvenmaternično nosečnost in so me hoteli takoj operirati. Izkazalo se je, da je šlo za benigno cisto, vendar se je zaradi operacije končalo otrokovo življenje.
      
Bolečina se je nadaljevala; zdravniki so mi rekli, da bo minilo, a postajalo je vse huje. Skeniranje je pokazalo, da je hrbtenični živec resno obolel. 24 ur na dan sem bila v bolečinah, pomagala so mi le močna zdravila. Moje zdravje se je še naprej slabšalo. Zaradi bolečine sem lahko hodila le zelo kratek čas in končala sem na invalidskem vozičku.
      
Ko so mi zdravniki rekli, da se moram naučiti živeti s tem, tega nisem hotela sprejeti. Poklicala sem Boga: 'Gospod, če obstajaš, mi moraš pomagati. Če mi zdravniki ne morejo pomagati, potem mi moraš ti.' In Bog se je odzval na moje molitve, ne takoj, ampak nekoliko pozneje v obredni molitvi, h kateri sem bila povabljena.
Regina mi je povedala, da je med obredom čutila toplo roko na svojem hrbtu. Nadaljevala je: Pogledala sem nazaj. Nikogar ni bilo, ampak topla roka me je nedvomno malce sunila ravno v mesto, kjer sem čutila bolečino.* To se je zgodilo, ko sem še čakala na vrsto, da bodo molili zame. Ko sem tam stala, sem ugotovila, da ne čutim nobene bolečine. Po molitvi sem odšla k svojemu sedežu brez kakršnekoli pomoči. Nisem sedla. Ko sem šla domov, sem hodila po stopnicah brez podpore in brez bolečine, čeprav je bilo prej potrebno, da so me nesli v stanovanje. Od tistega dne se bolečina ni nikoli več vrnila. Zdravniki so zbegani, ker je novo skeniranje pokazalo, da so živci še vedno poškodovani. Bog me je ozdravil in ker sem mu obljubila, da bom naredila nekaj v zameno, sem želela začeti delati zanj.

S. I.: Ste že takoj začeli z banko hrane?
     
 R. M.: Ne, ne takoj. Začelo se je s sanjami, ki so se nekajkrat ponovile. V njih sem hodila po ulici in nosila ogromen lonec. V loncu, ki je bil tako težak, da sem ga komaj dvignila, je bila topla hrana. Hodila sem proti ljudem, ki so bili umazani in so nosili raztrgana oblačila. Prihajali so k meni po hrano. To bi lahko delala, sem si mislila, vendar ne na Nizozemskem - tukaj ni veliko revnih ljudi. Morda bi morala iti v Tretji svet.

Vstopi ženska stara okoli 40 let, za katero mi Regina pozneje pove, da je brezdomka. Ženska neprestano stoka, toži zaradi bolečine v želodcu in prosi za sok, piškote in čokolado. Regina ji ponudi počitek na zofi in ji prinese nekaj hrane. Ko ji jo da, položi roko na njeno glavo in prosi za Božji blagoslov in zdravljenje. Regina se spet usede in nadaljuje:
      
Čez nekaj časa sem se ozrla po soseski in opazila, da je veliko več brezdomcev, kot sem si sprva mislila. Kmalu zatem sem skuhala prvi topel obrok, postavila lonce v zadnji del avta in s še z dvema človekoma smo odšli na mesto, kjer sem videla enega ali dva brezdomca. Preden smo se zavedli, smo imeli celo vrsto ljudi, čakajočih na hrano. Tega večera ne bom nikoli pozabila. Ti ljudje so bili tako srečni; nekateri niso jedli več dni. To počnemo 10 let. Vsako soboto zvečer gremo v Zeedijk v Amsterdamu, ob torkih zvečer pa smo v Utrechtu. Ob nekaterih drugih dnevih jim odnesemo sendviče. Pogosto so to zasvojenci z drogo. Molimo z njimi in poskušamo jih pregovoriti, da izstopijo iz tega uničujočega kroga. Napotimo jih v centre za razstrupljanje. Pozneje smo začeli delati pakete s hrano.

S. I.: Za koga so ti paketi in od kod pride hrana?
      
R. M.: Gospodinjstvo lahko zaprosi za paket hrane, če je mesečni znesek denarja, ki jim po odbitku rednih stroškov ostane za hrano in oblačila, pod določeno mejo. Za eno osebo je to 150 evrov, za dva odrasla 200 evrov in za dva odrasla z dvema otrokoma 250 evrov.
      
Mnogo ljudi v tej soseski je brezposelnih in prejemajo podporo za brezposelne ali pa imajo kakšen drug minimalni dohodek. Tukaj so samohranilke in upokojenci, pa tudi družine z obema staršema. Podpore so že leta na enaki ravni in so nezadostne, ker se cene zvišujejo. Ko se kuhalnik pokvari ali pa dobijo račun za zobozdravnika, ne ostane dovolj denarja za hrano. Otroci morajo lačni v šolo. Te družine ne shajajo brez te dodatne hrane.
      
Hrana pride iz velikih živilskih družb, veletrgovin in pekarn. Redno dobivamo klice iz velike licitacijske hiše, ki nas obvešča o sadju in zelenjavi, ki je ostalo in ju lahko dobimo. Včasih pride hrana iz oglaševalske agencije, ki jo je uporablja v reklamne namene.
     
 Intervju je velikokrat prekinjen. Pekarna kliče, da pove, da ima 40 hlebcev kruha, ki ga lahko pridejo iskat. Po telefonu prosijo za začasne pakete hrane za nekaj prebivalcev bližnjega doma za ostarele, dokler ne bodo zadeve uredili drugače. Nekaj klicev ni odgovorjenih, ker je Regina prezaposlena z dogovarjanjem ali pogovori. Prostovoljci prihajajo s hrano, ki jo odlagajo nekje v prenatrpani zadnji sobi. To je res živahen prostor, kjer se veliko dogaja, Regina pa ves čas ostaja mirna. Všeč mi je, kako daje navodila, ne da bi izgledala kot ukaz. Očitno je, da prostovoljci to radi delajo. Njihovo spoštovanje do Regine, ki jo, kot slišim, nekateri kličejo 'Mati', je očitno.

S. I.: Posebno pozornost posvečate otrokom.
      
R. M.: Da, sreda popoldne je namenjena otrokom naših varovancev. Ta prostor postaja premajhen; včasih imamo tukaj 60 otrok. Matere jim kuhajo obrok. Veliko časa poskušamo preživeti v pogovoru z otroki, na koncu pa ugotovimo, da veliko teh otrok, mladih, kot so, nosi veliko breme. Nekateri so žalostni, ker je mati ves dan zdoma in morajo biti sami. Nekateri so zlorabljeni, ko je mati zdoma in se to bojijo komurkoli povedati. Njihovo otroštvo ni normalno. Pogosto jih napotim na službo za zaščito otrok ali k socialni delavki.
     
 Med njimi so inteligentni otroci, ki v šoli želijo dati vse od sebe, toda problemi doma jim to skoraj onemogočajo.

S. I.: Kot vem, za ženske organizirate tudi učne ure o proračunu.
      
R. M.: Tako je. To naredimo preprosto, deluje pa dobro. Napišem nekaj informacij o ugodnostih in dodatkih, do katerih bi lahko bile upravičene. O tem razpravljamo v skupini. Zelo malo vedo, zato jim svetujem, kaj lahko storijo, koga lahko pokličejo. Spodbujam jih, da vsak mesec nekaj prihranijo, tudi če samo 10 evrov. Ko jim uspe, jih to navda s ponosom. Zaradi pozitivnega vzajemnega delovanja, ki ga imamo z njimi, se spremenijo. Postanejo bolj odprte in bolj sproščeno komunicirajo.

Ker Regina čuti, da vlada ne naredi dovolj za revne, se je odločila v okviru stranke Krščanska zveza kandidirati v Mestni svet v jugovzodnem delu Amsterdama. V svet ni bila izvoljena, sodelovala pa je predvsem, da pridobi glasove za stranko, za katero ima občutek, da se poteguje za šibkejše člane družbe. Sprašujem jo o njenih zamislih o reševanju problemov.
     
 R. M.: Povečajte ugodnosti in minimalne plače ter ljudem v finančnih težavah naložite, da obiskujejo učne ure o proračunu. Ne pomagajte jim le pri problemih njihovih dolgov, ki so lahko pomembni, ampak poskrbite, da se držijo svojih obveznosti, ker se sicer kmalu znova znajdejo v dolgovih in pridejo spet pred vaša vrata. Opažam, da se to ves čas dogaja. Nekateri med njimi so zagotovo sami krivi za svoje finančne težave in s tem jih morate soočiti. Vendar je potem potrebno storiti vse, kar je v vaši moči, da jim pomagate, sicer ne bomo nikoli imeli boljšega sveta.
      
Regino sprašujem po odnosu med njeno 'neuradno' banko hrane in ustanovo Food bank foundation of Amsterdam (VBA). Razloži mi, da njena banka hrane ne dobiva nobene finančne pomoči od občinske vlade ali VBA in je zato, da bi jo financirala, ustanovila sklad z imenom "There is hope for tomorrow" (Obstaja upanje za jutrišnji dan).
      
Razlika med obema bankama hrane je v tem, da VBA v svojo ciljno skupino ne vključuje odvisnikov in ilegalnih priseljencev, medtem ko jih Reginina banka vključuje. VBA bi bilo ljubše, da Regina ne bi tako očitno in odprto izvajala svojega dela v Božjem imenu (prostor je poln velikih lepih religioznih plakatov) in zahtevali so, naj jih odstrani. Regina je rekla, da to lahko stori, vendar bi potem tudi sama morala oditi - tega pa niso želeli!
      
Ena od tem današnjega sestanka so bili ljudje, ki ostajajo predolgo odvisni od paketov hrane, kar preprečuje, da bi sprejeli nove ljudi in ustvarja dolg seznam čakajočih. Po Regininem mnenju je eden od razlogov za ta problem dostop do drugih agencij, ki nudijo pomoč: razložila je, kako je neka ženska, ki je bila nekaj časa upravičena do ugodnosti, potrebovala odvetnika v Utrechtu, vendar pa se za ta korak ni čutila sposobna. Regina je privolila, da jo pospremi in vse se je uredilo veliko hitreje. Predstavniki lokalnih oblasti so za rešitev tega problema na sestanku razpravljali o zagotavljanju 'tovarišev', ki bi pospremili ljudi na ustrezne agencije. Razpravljali so tudi o ustanovitvi mobilne pisarne zunaj banke hrane, ki bi ljudem z dolgovi svetovala pri njihovih problemih in jim pomagala pojasniti številna pravila in predpise, ki mnogim preprečujejo, da bi prišli do pomoči, ki jim pripada.
      
Ko po treh urah zaključiva z intervjujem, je Regina sveža in polna moči kot takrat, ko sem prišla. V njeno delo je vključena tudi njena družina, ki jo v celoti podpira, kar je sreča, saj kadar sliši za otroka, ki nima prostora za bivanje, mu ponudi zavetje svojega doma, dokler se ne najde druga rešitev. Pogosto jo kličejo, da pomaga varovancu v težavah. Ime Mati ji zelo dobro pristaja.

Za več informacij: erishoopvoormorgen@hotmail.com
* Mojster Benjamina Crema potrjuje, da je izkušnjo zdravljena Regini dal Mojster Jezus. Dal ji je tudi sanje o velikem kuhinjskem loncu.

www.share-international.net/slo