NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 20-maj
  • 25. Nacionalni teden prostovoljstva
  • Eksluzivni spletni darshan Paramahamse Vishwanande

  • torek 21-maj
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.: Morske pošasti

  • sreda 22-maj
  • Vabilo na okroglo mizo z naslovom "Skupaj za zdrav življenjski slog: Nacionalni odzivi in mednarodne pobude"
  • 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • sreda 29-maj
  • Kako misliti in živeti svetovni etos odprto izven religioznih sistemov

  • četrtek 30-maj
  • Vlado Miheljak

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  • sobota 01-jun
  • Vabljeni na akcijo zbiranja starega papirja za pomoč živalim!

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zgodba o mojem življenju   
    ponedeljek, 14. maj 2007 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: BraneK1

    Kako hlepimo po svetlobi, nazadnje pa pademo v temo telesnosti in postanemo navadni dvomljivi povprečneži in občasno obupanci. In kako nas življenje vrže v položaje, kjer se lahko zavemo kaj je Bog in kaj v resnici želimo bolj od vsega.

    To je kratek opis moje zgodbe. Če bi znal pisati pred nekaj deset leti bi zdaj brali živo besedo, ki lahko vsakogar pretrese, pa tudi zdaj se še najde nekaj moči od tedaj. To kar delam sedaj poklicno, mislim da ni pomebno, če pa pogledam splet naključij, pa lahko rečem da sem bil v mnogih prelomnicah spremljan od zgoraj in to kar sem, ni čisto naključje. Ne morem se pohvaliti z neko všečnostjo v družbi, tako ne pričakujte magnetizma, povezanega z mojo pojavo. Tako je, in tudi sam sem se moral sprijazniti z mojo inkarnacijo, tako kot je.

    Za vse ljudi, ki hlepite po svetlobi, pa imam sporočila, ki vas lahko osrečijo. Bog je in je neizmerno privlačen in osrečujoč.

    Rodil sem se na nek poletni dan. Tistih prvih dni se sploh ne spomnim in tudi sicer sem pozabil veliko večino dogodkov iz preteklosti. Še sedaj pa se, skoraj kot bi bilo sedaj, spomnim dogodkov, ki so me dvignili daleč nad zavest povprečnežev. Nek poletni dan pred hišo, meni kot nekje 5 let staremu otroku, se je začel porajati nek občutek. Temu občutku sem se prepustil in podoživel sem trenutke kmalu po rojstvu. Prvo kar je bilo, me je prevevala neka mirna vzvišenost. Spominjal sem se ležanja v vozičku in opazovanja svetlečih listov drevesa nad mano. V kratkem času me je povlekel sladkobni vrtinec iz telesa in me odnesel v različna stanja duše, preden sem se rodil. Videl sem nekatera prejšnja življenja in se predvsem začel zavedati, da sem v majni deželi, katere jezik mi sploh ni všeč. (Posledično kasneje v šoli nisem prav blestel.)

    Vse, ki to berete lahko opomnim, da tako doživetje vsakomur da popolno prepričanost v to kar je bilo. Če pomislim, se med ljudmi pojavlja večen dvom o obstoju in smislu duše. Kaj neki je duša? Moj odgovor je tisto, kar je neprimerljivo bolj živo kot to telo.

    Tako se je nekako začelo, veliko srečanj z raznimi preteklimi dogodki je prihajalo nenapovedanih, na šokanten način. Vedno se je vse zgodilo v parih sekundah, jaz pa sem vzporedno lahko preživel več dni življenja v sekvencah. V telesu otroka še zdaleč nisem bil več otrok, Nekoč po hudih pretresih, zaradi doživetja nasilnih dogajanj, in po tihi prošnji k Bogu zaradi strahu pred novim prihodom grozot, pa sem končno doživel tudi več od vsega. Do tedaj nisem nikjer v onostranstvu srečal nekega božjega bitja, vse osebe so bile samo osebe, ki sem jih lahko srečal tudi na Zemlji. In doživetje duše je bilo samo v smislu nadaljevalja dotedanjega stanja zavesti, Edino kar mi je bilo občasno dano, je bil let nad Zemeljskimi lepotami ali podobno.

    Takrat se je zgodilo, pred hišo, med hojo sem najprej začutil neko prisotnost, kmalu so se začele kazati pred očmi mavrične barve, nato pa sladkobni vrtinec. Čeprav ga v kratki ekstazi nisem videl, sem začutil Božjo prisotnost in še po dolgo po vrnitvi me je preveval popoln mir, Tako sem pridobil zaupanje v Božjo pomoč. Rad bi povedal še več, žal spomina trenutno še ne morem popolnoma prebuditi in naj ostane pri tem kar je zanesljivo res. Iz nekega dogodka se spomnim tudi kopanja v Božji svetlobi…
    Dogajati se mi je začelo tudi, da sem prišel v stiku z določenimi ljudmi začutil, neke impulze ali bolje povedano navdih. V zanosu se jim govoril stvari, ki so se mi kazale v stanju prebujene zavesti. Verjel sem v Boga in čutil, da je to od njega. Vendar moje besede so v kratkem času začele prinašati zavračanje.

    Moje zaupanje v Boga začelo slabeti je velikokrat sem bil ujet v vprašanje kaj se sploh dogaja. Čas je mineval, zdaj po dolgem času pa lahko rečem da sem dokončno obdelal lekcijo ponižnosti. Rečem lahko prava ponižnost je stoično prenesti poraze, brez jeze. Žal, mislimo si, da zelo veliko vemo, morda nekatere bistvene stvari, vendar celostne slike še zdaleč ne moremo poznati, zato ihta naših domislic in čustev pogosto ni na mestu. Izključno stvar Boga je, zakaj morajo biti stvari tako kot so, velikokrat pa moramo požreti tudi neprijetne dogodke za nas.

    Iz različnih vzrokov me je tako vse življenje spremljala tudi lakota po smislu in resnici. Začutil sem več duhovnih besedil in poduhovljenih ljudi. Ena od teh oseb, je dala tudi blagoslov svetli duši, ki je prišla v mojo družino.

    Ta trenutek lahko trdim da sem glede samih spoznanj na ravni intelekta dosegel notranji mir, ponovno pa me žeja po večjem doživljanju na ravni duše.

    Čudežna srečanja so po najstniški dobi počasi odšla, ohranil pa se je stik z navdihom od zgoraj.

    Že zelo dolgo časa mi je jasno, da se sprevržena vrednote stalno kažejo v vsakdanjem življenju in našem odnosu do družbe in Zemlje. Stalno notranje spraševanje kaj storiti, mi je pogosto prineslo globoke navdihe, ki jih takrat še nisem bil sposoben napisati. Jasno je. da ni naš položaj trenutno nič rožnat in če ne bomo korenito ukrepali, bodo tukaj kmalu pičle možnosti za ponovno inkarnacijo. Res, lahko bi samo krtitiziral vse kar je narobe, vendar samo s tem ne bom prinesel prave pomoči. Za vse ki ste odprtega duha ponujam akcijo in pot do rešitve. Poznam cilj, ki je uravnotežena družba in mnogo poti, ki niso pretirano zahtevne. Kmalu bo sledilo tudi več napisanega, Pozivam vas vse, kar povem morate tudi razumeti, sicer mi ne boste v pomoč. Zato opustite strah, zaupajte vase in odprite pot duhu.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja BraneK1
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Zgodba o mojem življenju | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Zgodba o mojem življenju

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 15:11 CEST
    Pozdravljen Brane,

    tvojo izpoved sem z zanimanjem prebrala. Prav zanimiva je tvoja življenjska zgodba o napredujočem samozavedanju. Mislim, da se ne odlikuješ samo po ustvarjalni, temveč tudi po produktivni moči razuma in prepričanju o vsemogočnosti svoje intucije. Dojel si svojo še nedozorelo inteligenco iz prejšnjih življenj in se intenzivno razvijal v človeško zavest, ki razodeva sintezo zavednega in nezavednega iz preteklosti.

    Najprej si se osvobodil lupine, ki te je obdajala in se uspel povzpeti k ustvarjalni energiji samega duha, in od tod se vračaš nazaj k človeku in naravi ter v samega sebe. Vrnil si se v vesolje svoje praduše, tvoja misel je povezana z njeno notranjo logiko, kamor sodi tudi ponižnost. Jaz bi to poimenovala povzdignjena zavest na stopnjo absolutnega videnja.

    Razvijaš svojo znanost o ideji, o absolutnem duhu, kakor da je sam zase in na sebi bitje. Duša se dviga na višjo enotnost s telesom. Za seboj vlečeš nit iz večnosti tako nekako kakor je v sadežu ukinjen cvet, v enosti življenja od prazačetka pa je ukinjen en razvoj in z rojstvom je začet drugi razvoj, ki vključuje tudi prejšnje življenje. Kako naj bi se pojmoval fenomen, ki si ga tako nazorno opisal?

    Mislim, da si iz subjektivnega pojma razvil objektivni pojem lastnega samospoznanja in samozavedanja, saj gre hkrati za mehanizem, kemijo, teologijo in smotrnost stanja bivanja, ki ukinja idejo bivajočega nad tabo in se duša sama na sebi svobodno razreši kot celota v enosti s telesom.

    Duša postane genialna in dejavna moč, nekakšno samospoznanje absolutnega duha in duh samega sebe popolni in napolni notranjo lupino tako, da dojema samega sebe. To je obširno carstvo lepega, ki ga občutijo izbranci, rojeni iz duha in prerojeni v lepoti bivanja. K njim sodi umetniška lepota. Njena zakonitost je harmonija, ki povezuje glasove, barve, oblike in zvoke na čutno zavest in zaznavnost snovi in duha.

    Tudi jaz se trudim notranje povezati zaporedne faze nastajanja duha. Vem pa, da je z duh povezan s preteklostjo prejšnjih življenj, saj se me ob pesniškem navdihu vedno nekdo ogleduje in mi narekuje kaj naj pišem, opazuje me kako se bom odzivala na sporočila. Duh mi nenehno ponuja ornamente in hieroglife iz preteklosti, ki se spreminjajo v metafore in me uči kako naj jih razluščim in razporedim zrnje. Vse njegovo prišepetavanje je simbolno, dvoumno in vzvišeno.

    Mislim, da je temeljna snov, s katero je duša povezana s prazačetki, ljubezen. Je soglasje duha s samim seboj, je lepota duha, ki se ujema s fizičnim utelešenjem našega prihoda. Človek teži k višji ubranosti, višji pomiritvi in k poravnavi.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Zgodba o mojem življenju

    Prispeval/a: BraneK1 dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 19:08 CEST
    Pozdravljena, Tatjana
    Hvala ker si to prebrala. Tisto kar skoraj že čutiš, je res.
    Ko srce vzvalovi, začne preplavljati obale duha ali drugače, polna časa se začenja prelivati. Tvoj navdih je čudovit, prepusti se mu in odnašal te bo vedno bližje k njemu. To kar te bega potem ne bo več vprašanje.
    Še malo za zraven. Ta petek je bila odlična predstava.
    Še se oglasim, ko bo čas dopuščal.


    Zgodba o mojem življenju

    Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 20:50 CEST
    Dragi Brane!

    Zelo sem se razveselil tvojega poguma in iskrenosti. Ob branju tvojega teksta sem začutil tolikšno moč iskrenosti, da sem komaj zadrževal solze (sem pač bolj čustven). Iz tvoje pripovedi in izpovedi sem začutil, da hočeš globlje prodreti v dogodke iz svojega otroštva. Prepričan sem, da ti bo to uspelo, saj imaš močno vero v Boga. Bog je močno vstopil v tvoje življenje in bo tudi dokončal, kar je pričel. Ni ti pa bilo postlano z rožicami, kajti bil si močno preizkušan in to še traja. Lahko bi rekli, da si se zelo trudil, da bi prišel do Boga.
    Si pogumen in čvrst človek, dedec kot se spodobi. Mislim, da si sposoben tudi heroizma, ker boš priskočil ljudem na pomoč, četudi se bo tebi eventuelno svet podiral.
    Ob koncu članka si navedel, da ti naj damo Pozitivci kakšen uporaben nasvet ali pomoč. Če sem hudomušen, bi lahko rekel, da bi ti lahko nam dal kakšen nasvet. Mislim, da nisem daleč od resnice. Lahko pa ti dam en nasvet iz svojega življenja. Morda ti ne bo v pomoč. Sam sem veliko stvari rešil, ker sem imel nekakšen dnevnik, duhovni dnevnik. Notri sem si najprej zapisoval čisto vsakdanje stvari (kaj sem čez dan delal, kaj sem jedel, kaj sem pil, s kom sem govoril). Na začetku je bilo vse zelo banalno in rutinsko. Ko sem tako vztrajal tri mesece, sem začel opažati, da sem začel zapisovati tudi svoja čustvena stanja. Začel sem zapisovati, kdo me je že navsezgodaj razjezil in kako potem ves dan ni bil dober. Iz takih dogodkov sem počasi začel sklepati, da me je morda tudi v rani mladosti nekdo prizadel in sem tako celo življenje slabe volje. To je trajalo okrog dve leti, da sem začel razmišljati o svoji mladosti. Po treh letih pisanja dnevnika, sem ugotovil ogromno stvari o svojem otroštvu in o svojih sedanjih postopkih.
    Ti si prehodil že ogromno pot, ker veš, da se veliko stvari skriva v tvojem otroštvu in da moraš tam raziskovati. Duhovni dnevnik ti lahko postane čudovito sredstvo psihoanalize. Lahko odkriješ najlepše stvari, ki so se ti zgodile v življenju in pa tudi najtežje. Sam presodi, če je to dober nasvet zate.
    Kar se mene tiče, imaš zelo dober slog pisanja. Ne zanima me, če pred desetimi leti nisi tako dobro pisal, mene zanima, da sedaj dobro pišeš. Če se boš še večkrat oglasil na Pozitivkah s svojimi članki in komentarji, boš prekosil samega sebe. To je najlepša zmaga.
    Brane, zelo sem te vesel!

    hierhod


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,65 seconds