Do obsmrtnega doživetja lahko pripeljejo tudi trans in droge Na splošno je razširjeno prepričanje, da po smrti duh zapusti telo. Nevropsiholog Mario Beauregard z univerze v Montrealu pravi, da sploh ni treba zreti smrti v oči, da bi občutili tako stanje. Tudi nekatere droge in stanja transa lahko pričarajo svetlobo na koncu predora, občutek izstopanja iz telesa in podobno. In kako skuša obsmrtna doživetja pojasniti znanost?
Pričevanja, ki jih označujejo kot »izkušnje bližine smrti«, so bolj znana pod imenom NDE (angleško: near-death experience) ali obsmrtna doživetja. Take izkušnje so največkrat posledica srčnega zastoja ali začasne kome in so v različnih kulturah predmet različnih stereotipov.
SLEPILO MOŽGANOV?
Verniki »onostranstvo« povezujejo z Bogom, medtem ko znanstvena srenja poizkuša razvozlati nevronske procese oziroma stanja, v katerih prihaja do odhodov in vrnitev iz smrti. Številni rezultati potrjujejo, da so obsmrtna doživetja neke vrste slepilo, ki si ga uprizorijo možgani. Leta 2001 je nizozemski zdravnik Pim Van Lommel v ugledni zdravstveni reviji The Lancet objavil študijo, v kateri je poročal, da je 12 odstotkov od 344 pacientov iz 10 nizozemskih bolnišnic, ki so imeli srčni zastoj, zatrjevalo, da so imeli obsmrtna doživetja. Toda če so obsmrtna doživetja fiziološka posledica pomanjkanja kisika v možganih, do katerega pride ob srčnem zastoju, zakaj o taki izkušnji ne priča višji odstotek pacientov?
Istega leta je švicarski nevrobiolog Olaf Blanke opravil zanimivo opazovanje na to temo. »Ko so pacientki z epilepsijo s šibkimi električnimi tokovi stimulirali različne predele možganov, da bi jo pripravili na kirurški poseg, je bolnica, ko so tokovi dosegli predel, ki ločuje čelni reženj od temenskega, vzkliknila: »Vidim se od zgoraj!« Dvignila se je v sedeči položaj in opazovala svoje telo.
Ta poizkus obsmrtnih doživetij še ne razjasnjuje, vendar zdaj fenomen vendarle malo bolje razumemo. Zaradi elektrošoka, hudega stresa ali pomanjkanja kisika možgani več ne razlikujejo, ali informacije prihajajo iz notranjosti telesa ali od zunaj. Posameznik se zato ne more več pravilno orientirati v prostoru. Toda kako potem pojasniti naraščajočo svetlobo na koncu dolgega predora, ki je tipična za obsmrtna doživetja?« Najbrž gre za motnjo vidnega korteksa, ki običajno tvori sliko s pomočjo informacij, ki jih dobi od mrežnice.
BELA PIKA NA TEMNEM OZADJU
V primeru nevrološke motnje ali kadar mrežnica ne prenaša več informacij, korteks deluje v »prostem teku«. Polovica nevronov korteksa je namenjena centralnemu gledanju, ob obsmrtnem doživetju pa se aktivnost teh nevronov kaže kot sijoča bela pika na temnem ozadju. Vse močnejša aktivnost preostalega dela korteksa naj bi povzročila nastanek drugih sijočih pik na obrobju, ki dajejo občutek približevanja koncu predora. Iz te duševne in čutne zmede potem izhaja tudi splošno razširjeno prepričanje, da po smrti neke vrste duh zapusti telo.
Nevropsiholog Mario Beauregard z univerze v Montrealu pravi, da sploh ni treba zreti smrti v oči, da bi občutili »simptome« obsmrtnega doživetja. Enake učinke imajo namreč lahko tudi določene droge ali stanje transa. Po mnenju ameriškega nevrologa Kevina Nelsona 60 odstotkov pacientov, ki so imeli obsmrtno doživetje, med prebujanjem z očmi hitro šviga sem ter tja. Takšno početje pa je značilno tudi za sanje. Vendar je treba povedati, da je pojav zaznaven samo pri 24 odstotkih populacije. Do obsmrtnih doživetij torej prihaja pri ljudeh, ki so nagnjeni k temu, da mešajo sanje in resničnost.
Raziskovalec Sam Parnia iz bolnišnice v britanskem Southamptonu pa se z omenjeno trditvijo ne strinja. Da bi se prepričal, ali so obsmrtna doživetja zgolj utvara ali resničnost, je v sobe za reanimacijo v več bolnišnicah namestil številke tako, da jih je bilo mogoče videti samo iz stoječega položaja. Nato so paciente z obsmrtnim doživetjem spraševali, če so videli številke. Vsi vprašani pacienti so odgovorili, da so bili preveč vznemirjeni, da bi gledali številke. Iz povedanega torej izhaja, da tudi znanstvene raziskave ne bodo nikoli povsem razrešile skrivnosti obsmrtnih doživetij. Je to še en razlog več, da se za njimi skriva nadnaravni pojav?
Na splošno je razširjeno prepričanje, da po smrti duh zapusti telo. Nevropsiholog Mario Beauregard z univerze v Montrealu pravi, da sploh ni treba zreti smrti v oči, da bi občutili tako stanje. Tudi nekatere droge in stanja transa lahko pričarajo svetlobo na koncu predora, občutek izstopanja iz telesa in podobno. In kako skuša obsmrtna doživetja pojasniti znanost? 
