Meditativno življenje, ki se ga naučimo v tišini, samoti, ko smo sami s seboj in poslušamo kaj nam Bog govori, lahko prenašamo tudi v vsakdanje življenje, kjer so ljudje okrog nas, se z njimi pogovarjamo, delujemo, gledamo in smo.

Ker smo se naučili harmoniziranega delovanja organov v našem fizičnem telesu s pomočjo dihanja, vizualizacije, osredotočanja, ozaveščanja…, lahko na cesti, v službi, trgovini ali pogovoru s prijatelji ali partnerjem, ravno tako usmerimo energijo v sebe. Iz sebe pa izžarevamo ljubezen, sprejemanje in strpnost do drugih. Potrebujemo le trenutek, nihče ne bo ne videl, ne opazil, da kaj počnemo, da vzpostavimo mir v sebi. Zavemo se svojega diha, ki potuje skozi nosnici po vsem telesu in prečiščuje kanale, ki bi utegnili biti neprehodni.

V šamanski kulturi so bili ljudje in drevesa neločljivi aspekti kozmične resničnosti

Pred 2000 leti, preden so posekali gozdove zavoljo kmetijstva in gradnje, so zemeljsko površino pokrivala nepregledne površine gozdov, ki so jih presekali edinole goljave, vrhi gora. Med vso to divjino so nekaj sto tisoč let nazaj živeli naši »izvirni« predniki v majhnih plemenskih skupnostih, ki so obsegale od 500 do nekaj tisoč ljudi z njihovimi poglavarji, vrači, šamani, vojaki, lovci in kmeti vred; torej z vsemi »dodatki«, ki jih še dandanes lahko opazujemo v plemenskih kulturah avtohtonih prebivalcev. Ta prizor se je ponavljal vse od zahodne in severne Evrope do Skandinavije.

Avtohtoni Evropejci so mogli spoštovati imperative naravnih sil. Živeli so naravna, svobodna, sveža življenja, a so tudi umrli zavoljo lakote in podhladitve, ki so ju prinesle dolge zime.Tak intimen prepletajoč odnos usod, kjer je imelo okolje zelo direkten vpliv na dobro počutje človeka, je zagotovo pomenilo, da so plemenska ljudstva opazovala, se uglasila in dodobro spoznala svojo pokrajino, njene nianse, razpoloženje.

Piše: Miran Zupančič

Vsak tisti, ki hodi po duhovni poti življenja mora raziskati globlje vzroke dobrega in zla. To ni lahka naloga, ravno nasprotno. Vendar če želimo kot učenci življenja na poti k višjemu življenju napredovati je potrebno, da se tem problemu vedno posvečamo, da ne bi zavirali lastnega razvoja.

Večina ljudi na duhovni poti ima bolj ali manj jasno sliko o različnih stratosferah našega planetarnega kozmosa. Ve se, da ne živimo v najvišjem svetu, ampak v enem globljem ležečem svetu nasprotij. Čeprav smo nekoč bivali v božanskem redu ali najvišjem svetu, smo zaradi padca potonili v svet v katerem smo. V tem svetu vladata dve naravni sili, ki sta zelo mogočni. Naravo našega sveta določata ti dve veliki naravni sili.oz naravna zakona, ki sta si zrcalna in tvorita enost.

Uganka brez odgovora se mi je razodela kot božanskost v besedi. Vgrajena je v razum delovanja svojih zakonov kot dejstvo, ki ga občutim kot ljubezen, moč, modrost, potrpežljivost in sočutje, skratka kot lastnost, da živim kot misel, ki je del veličastnega načrta višjih ravni.

Rastem iz korena, ki nima korena. Vrelec besed je del valovanja božanskega načrta mogočne reke in me odlaga v vrtince kot del evolucije vsega kar sem in kar bom. Božanskost veletoka ustvarja lastnosti, ki se razvijajo tako, kot zahtevajo sile in cilji tega načrta. Usmerjena je v napor, da svojo vlogo v čolničku mojega življenja, kar najboljše odigra.

Karen Bishop: KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM 21.6.2007
ENERGIJE SOLSTICIJA… KAKŠNA SILA!

Solsticij dobro opravlja svoje delo, kar se lahko čuti na več različnih načinov. Moške energije solsticija gredo globoko… kot uničevalni stroj kopljejo globoko v karkoli je že ostalo v naši notranjosti in se počasi in mučno razrešuje. Dodajmo k temu še energije retrogradnega Merkurja, pa smo se prisiljeni vrniti v karkoli že potrebuje našo pozornost in s čimerkoli se še moramo soočiti. Ta solsticij je zapakiran v zelo močne energije… saj višje ko vibriramo, bolj intenzivno lahko občutimo te energije, ki vplivajo na nas. Dobra novica pa je ta, da smo izpustili in se očistili že toliko vsega, da tisto kar je ostalo, so samo še koščki. To tudi pomeni, da je njihovo trajanje veliko krajše. Če lahko naberemo nekaj prednosti, lahko pridemo na novo in boljšo pot v zelo kratkem času.

Deepak Chopra

Kvantna fizika, največji intelektualni dosežek 20.stoletja, je duhovni pogled na svet naredila popolnoma verjeten.

Dandanes ljudje vse več govorijo o svojih dušah, knjige, ki govorijo o negi duše so neverjetno popularne. Presenetljivo, ko pa je 20. stoletje hotelo zrušiti dušo. Človeška duša bi lahko bila ena izmed prvih ogroženih vrst na listi; kaj pa je še bolj dušo ubijajočega kot koncentracijska taborišča, svetovne vojne, mase beguncev, genocid in totalitarizem?

Kar je vsem tem dušo-ubijalcem skupno je to, da zanikajo svetost človeškega življenja. Duša, karkoli že to je, je steber naše svetosti. Zaradi tega pričujoča fascinacija nad dušo. Ljudje želijo verjeti, da je duša resnična.

Jainizem je ena izmed velikih verskih tradicij Indije z milijoni privrženci razpršenimi po celem svetu. Nenasilje do bližnjega kot tudi do živali je ena izmed fundamentalnih prispevkov Jainizma k svetovni filozofiji. Na Mahatma Gandhija in Alberta Schweitzerja – in ne samo na njiju – je vplival princip nenasilja in tudi vegetarijanstvo, katerega zametki se pripisujejo Jainizmu.

Glede na biologe, ki sledijo Jainizmu, živi na Zemlji 8,4 milijone bitij. Ta neverjetno dolg zapisek vrst so Jainisti pripravili pred 2000 leti. Vključuje orle, labode, kite, tigre, slone, kače, črve, bakterije, glive, zrak, vodo, ogenj, skale in vse kar je naravno in živo. Jainisti so animisti – za njih je vse, kar je naravno tudi živo in vsa življenja so sveta. Vsaki vrsti poškodbe kakršnekoli oblike življenja se je potrebno izogniti ali jo zmanjšati. Seveda, vzdrževanje ene oblike življenja je odvisno od smrti druge, čeprav se od Jainistov zahteva, da omejijo jemanje življenja tud v prid preživetju.

Mojster -, prek Benjamina Crema (junij 2007)

Ne bo presenečenje, ko se bo razvedelo, da je resnično število v Iraku umrlih civilistov sedaj preseglo 800.000, medtem ko je število težje in lažje ranjenih najmanj milijon. Kako dolgo lahko okupacijske sile še skrivajo te številke pred svojim ljudstvom? Samo po sebi je umevno, da se zaradi lastnih ciljev po vseh močeh trudijo skriti in zmanjšati to zastrašujočo statistiko uničevanja. Nič čudnega torej, da so milijoni Iračanov pobegnili iz države. Je mar presenetljivo, da bo invazija na Irak kmalu spoznana za največjo katastrofo sedanjega časa kot skrajno nezakonita, nepotrebna in objestna?

Medtem ko svet čaka, se poskušajo Američani in Britanci izvleči iz more, ki so jo sami ustvarili, in to s kakršnimkoli dostojanstvom in verodostojnostjo, ki ju lahko spravijo skupaj. Zmagovalne zastave zagotovo niso na mestu. Njihova zapuščina so smrt, pohabljenje in zloraba oblasti.

Pozitivke so časopis, ki predstavlja pozitivne plati tega sveta. Začetni repertoar prispevkov je bil predvsem na temo o duhovnosti, ezoteriki in zdravju. Zavoljo podnebnih sprememb se pojavlja vse več člankov na temo ekologije, narave in družbe. Članki na temo duhovnosti so nekajkrat bolje brani kot slednji. Postavlja se vprašanje kako, da obstaja takšen razkorak med zanimanjem za duhovnost in zanimanjem za ekologijo? Mar ne gresta narava in duhovnost skupaj?

Cilj nekoga, ki se ukvarja z duhovnostjo je razsvetljenje, odrešitev od ega, radost in zdravje. Najprej svojega razsvetljenja, nato nudenje pomoči drugim. Cilj ekologa ali pa družbenega aktivista je spremeniti svet in spremeniti družbo, očistiti in ohraniti naravo in posredno »uničiti« korporacije in »zle voditelje«.

Misel, da bo današnji dan lep, uspešen, izpopolnjen, me navdaja vsako jutro takoj, ko odprem oči. Bom sama ali ne, ne pomislim nikoli več, saj vem, da bo On z menoj vsak trenutek, pa čeprav se stvari ne bodo odvijale tako, kot bi si najbolj želela. Vsak moj vdih je vdih ljubezni, zraka, ki mi ga je poklonil On. Vsak žarek sonca ali deževne kaplje so koristne za rast cvetlic, z zavedanjem pa tudi za našo duhovno rast. Bolj, ko vidimo lepoto dneva, bolj smo hvaležni, bolj pozitivno vplivamo na situacije, s katerimi se bomo srečali.

Kaj se mi slabega lahko zgodi, če je On z menoj?
Kaj lahko delam narobe, če poslušam vest, glas svoje notranjosti, ki mi govori o ljubezni, poštenju, dobroti, lepoti in hvaležnosti?

Sprejemanje? Česa? Tega trenutka. Zakaj je to potrebno. Ker karkoli drugega je upiranje sedanjosti, zavračanje sedanjosti, tega trenutka. In to je stanje našega lažnega jaza (ego). Ker takšen trenutek, če nebi "smel bit" nebi bil, ker je vesolje/Bog/duh vsemogočen, in zagotovo nebi dopustil nekaj, kar se nebi smelo zgodit. Karkoli se zgodi, ni ne dobro ne slabo, le naša interpretacija določi, kakšno to je.

S tem ko ego zavrača ta trenutek, se naredi bolj pomembnega kot to kar je, je moralno nadrejen temu kar je. Moralno nadrejen prometnem zamašku ali kakršnakoli druga situacija že v tem trenutku je. (V absolutnem čas ne obstaja (vedno ga doživimo kot TA TRENUTEK, obstaja pa kot preteklost in prihodnost le v našem UMu), tako kot v absolutnem ne obstaja Sončni vzhod ali Sončni zahod)

V zgodnjih jutrih se radostno prebujam, pa naj spim običajnih šest, sedem ur ali le štiri. Po mislih hvaležnosti za noč in zaupanja, da me bodo vodile dobre moči, če se jim bom le zavestno predajala skozi ves dan, me tej v pozni pomladi prevzame jutranja zarja. Že pred leti sem ugotovila, da ptice ob vzhajajočem soncu na obzorju spoštljivo umolknejo. Ko utihnejo glasilke, prepevajo srca.

Svetla jutranja občutenja okrepijo še prelepi svetli oblaki v podobi razkropljenih ovčic, ki jih zaznam skozi zaveso. Odgrnem jo in pomislim, koliko lepote se nam podarja in kako drugačne so videti spreminjajoče se oblike skozi zaveso in nato brez nje. Oblaki, prežarjeni s sončno svetlobo in zlato obrobljenih prosojnih robov, milo sevajo vame svojo popolnost.

Bistveno je, da vsak pri sebi razmisli kako vidi te stvari. Jaz vidim približno takole:

1. Realnost ustavarjamo sami, s svojimi mislimi.

Velika večina ljudi se tega ne zaveda, tisti ki pa začnejo to raziskovat, pa najprej pridejo do spoznanja, da sami ustvarjajo svojo realnost. To pomeni, da smo sami povzročili stvari, ki so se nam zgodile. Tako dobre kot slabe, sprejmemo odgovornost zase in za svoja dejanja.

a) zavestno
negativno: To so vsi strahovi, paranoje, pričakovanje slabega, pričakovanje nesreče, trplenja, zapiranja možnosti, »nisem dovolj dober«, »nisem primeren za to«, »tega pa jaz ne znam«, »jaz pa nisem za te stvari«,... Te stvari so nam vsiljene iz družine, okolja, medijev, religije, izobraževalnega sistema, družbe na splošno. Manj se sliši o genetski vgrajenosti in posledic katastrof v preteklosti.

Srce ni samo fiziološka črpalka
SPREMEMBA V SRCU SPREMENI VSE

Medtem ko srce predstavlja zelo pomembno črpalko v našem organizmu, je zanimivo, da ga je v zadnjih 300 letih večina zahodnih znanstvenikov, po njihovem prepričanju, definirala »samo« kot črpalko za kri.

Iz zgodovine je namreč znano, da je skoraj vsaka kultura na svetu pripisovala srcu veliko večjo vlogo v človeškem sistemu in so ga povezovali z izvirom modrosti, poduhovljenosti in čustev.

Raziskave, ki potekajo nekaj zadnjih desetletij, pa so začele dokazovati, da so lahko ta zgodovinska pripisovanja srcu veliko več, kot samo metaforična. Ta raziskovanja so vodila znanstvenike, da še enkrat preučijo in razširijo razumevanje čudovite vloge srca na naše delovanje.

Praznina je čas ali prostor med dvema neprazninama.
Kljub vsemu, je le beseda, ki si jo lahko vsak drugače razlaga. Za nekoga je to neobstoj vsega, odsotnost tistega, kar ima za »polno«, za drugega je lahko praznina čisto nekaj drugega.

Včasih se srečamo s situacijo, ko smo nerazumljeni ali sami ne razumemo, kaj nam nekdo želi povedati. Trudi se nas prepričevati, razlagati, pojasnjevati, mi pa ne zmoremo povezati informacije z našimi prejšnjimi izkušnjami ter jih uporabiti kot nekaj »novega« in uporabnega. Po drugi strani pa nas včasih lastni otrok »ne uboga«, ko mu želimo posredovati uporabno informacijo (seveda je uporabna le za nas, ki jo znamo povezati z že znanimi informacijami iz izkušnjami od prej) in nas ne zmore razumeti.

Karen Bishop
KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM
31. 5. 2007
PRIPRAVITE SE! KONČNO SMO SVOBODNI!

Pozdravljeni!

Nahajamo se v zibanju na začetku novega obdobja… nove faze premikanja naprej in najpomembnejšega – stanja hitre in magične manifestacije. Zadnjih nekaj tednov smo zaključevali obdobje prihoda v naše nove prostore. To je vključevalo veliko sprememb, prihod v novo, razporejanje in organiziranje ter čisto novo valjenje.

Med to zadnjo fazo je prišlo ogromno vsega, v glavnem povezanega z našim novim dimenzijskim in energetskimi prostori. S prvim junijem pa bomo zopet izkusili ogromne in neverjetne energije, ki nam bodo prinesle uresničenje naših sanj.

Piše: jasta prava

za tole mavrico sem vozila od semedele do kozine, vzhičena
ja! jaa! jaaa! kakšen blagoslov in kako me smeje, ko se me dotika!
kdo me je pobožal? nas skozi mavrico crkljajo angeli, bog?
so izjemne izkušnje na zemlji kar tako? si jih ljudje zaslužimo ali si jih kreiramo sami?
knjige in druge »avtoritete« ponujajo odgovore, a dvom ostaja
kaj, če nimajo prav? kaj, če tuji odgovori zate ne veljajo (več)? samo ti to veš

Zanimanje za pojem alkimija narašča in tudi veliko različnih stališč je o tem, zato vam bomo podali kratek, čeprav nepopoln pregled teh mnenj. Zbrali smo vse, kar je bilo objavljeno v zadnjih 50 letih. Izgleda, da korenine te skrivne 'znanosti' segajo daleč v preteklost človeštva.

Po mnenju avtorja Mircea Eliade je alkimija izšla iz metalurgije . Posebne verske izkušnje talivcev, kovačev in alkimistov so bile obvezne za obredne posvetitve. Te tri skupine so delale s snovjo, ki je bila zanje sveta in živa. Doseči so želeli transmutacijo. Skupna točka med metalurgijo in alkimijo je bila tam, kjer je človek posegel v ritem obdelovanja snovi. Verjeli so v svetost zemlje kot izvora življenja in so bili prepričani, da je zaradi vsake skrunitve potrebna daritev.

Obredi posvetitve in misteriji kitajskih metalurgov so verjetno predstavljali pomemben sestavni del taoizma in kitajske alkimije.

Piše: Karmen Birsa

Damjan J.Ovsec: "Za praznik vstopamo v območje igre, nečesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, zakone, čas in prostor."

Spominjam se, kako zelo poseben dan je bil zame praznik, ko sem bila še otrok. Vse v stanovanju je bilo na svojem mestu, iz kuhinje je prijetno dišalo po sveže pečenih dobrotah, mati je bila lepo oblečena, s snežno belim predpasnikom.

To je bil dan, ko smo se v družini zares posvetili drug drugemu, prihajali so prijatelji in dan je bil izpolnjen z radostnim druženjem. Moj ded je na tak dan zavzel posebno, zelo dostojanstveno držo, naravnost izžareval je neko notranjo moč, ki je presegala njegovo običajno podobo.

Danes se selim, to je moja deseta selitev. In tega se veselim, prihaja novo, prihajam v novo okolje, staro puščam za seboj. Grem na novo lokacijo, ker moram iti. Staro hišo, kjer sem živel kot najemnik namreč prodajajo… No pa da grem čisto na kratko vse od začetka..., da bi vse razumeli.

Moja prva selitev je bila seveda iz maminega telesa, dobrih osemnajst let sem potem poznal le en svet in moj dom. Čas otroštva in igrivosti…

Moja druga selitev je bila preselitev od doma. V Ljubljano, v študentski dom. Moral sem iti od doma, zaradi potrebe po novem učenju, želja po novih znanjih je bila močnejša od niti, ki so me vezale na dom. Dobrih pet let sem bil v študentu. Ko sem šel s študijem počasi h koncu, sva se spoznala z Majo ter potem šla skupaj naprej, v mojo tretjo selitev, v majhno najeto sobico hiše blizu Zaloga.

Katero pesem poje vaše srce in ji ne dovolite, da bi bila uslišana?
Kako težko še mora postati preden boste pesem slišali?
Kaj še čakate?
"Nihče nam ne daje, dajemo sami sebi; nihče nam ne vzame, vzamemo sami sebi."
Lažje je živeti v strahu in dovoliti mislim, da iščejo izgovore zakaj ne moremo biti, imeti, delati,..

Ti izgovori bodo vaša realnost, ker tako mislite, da je - spremenite svoje misli in čustva in refleksija se spremeni.
Poslušajte svoje srce, kjer so besede čiste in iz ljubezni - ne poslušajte misli, ki poznajo strah in omejitve.

Vzamite si trenutek miru, posvetite se Univerzumu, kaj je vaš namen; prosite Angele, da so vam v podporo in vprašajte:
" Kaj lahko naredim, da izpolnim svojo vizijo danes?"

* V slovarju slovenskega knjižnega jezika o angelih piše: angel je dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave.

* Beseda angel izhaja iz grške besede "Angelos", kar pomeni sel oziroma glasnik. V krščanski, muslimanski in židovski tradiciji, kot tudi v drugih virih je angel tisti, ki deluje kot glasnik, spremljevalec in predstavnik boga. Skozi biblijo lahko zasledimo, da voljo boga razglašajo in širijo prav angeli.

* V originalni teologiji posredniki med bogom in človekom niso bili imenovani angeli temveč daimones, daimons oziroma v latinščini, damons. V Grčiji je beseda daemon pomenila nadnaravno bitje grške mitologije, ki je bilo posrednik med bogom in človekom. V zgodnji latinščini je beseda damons pomenila božanstvo in duha, šele v pozni latinščini se pojavlja razlaga hudobnega duha, ki ga danes poznamo kot demona. Ideja angela varuha prihaja iz grškega pojmovanja osebnega daimona.

Z Regino Mac-Nack se je pogovarjala Eva Beaujon

V nekdanji okrepčevalnici na jugovzhodu Amsterdama tedensko sestavijo okoli 800 paketov hrane za prebivalce bližnje okolice mesta. Banko hrane vodi Regina Mac-Nack s skupino prostovoljcev, nekateri med njimi so nekdanji odvisniki. S to akcijo je začela leta 2001 v svojem stanovanju v istem okolišu, kjer živi s svojo družino.
      
Regina je v soseščini dobro znana in priljubljena osebnost, mnogi jo kličejo "Mati jugovzhoda". Poznajo jo po vsej Nizozemski, ker se redno pojavlja v radijskih in televizijskih oddajah, kjer govori o svojem delu. Leta 2005 je prejela nagradi "Amsterdamski meščan leta" in "Ženska leta". Regina je odrasla v Surinamu in je prišla živet na Nizozemsko, ko je imela 19 let. Intervju z njo je za Share International pripravila Eva Beaujon.