Piše: Nara Petrovič

Zavedanje ni dovolj!
skrajšan in prirejen odlomek iz nove knjige Nare Petroviča
Človek: navodila za uporabo

Ključna prvina naravnega bivanja človeka je zavedanje. Toda zavedanje ni dovolj! V duhovnosti in religiji ga razlagajo kot popolno prisotnost v sedanjem trenutku in kot sposobnost transcendiranja snovnosti, bivanje v duhu. To odlično drži v usklajenem naravnem okolju, veliko slabše pa sredi neživega betona in plastike. Za polno zavedanje moramo nujno pustiti življenje brez umetnih »nadgradenj«, ki dogmatično pridigajo, kako in kaj je prav.

Vsa živa bitja te Zemlje so vpeta v polarnost nastajanja in minevanja, rojstva in smrti. Kot organizmi, ki obstojajo snovno, pripadajo kraljestvu minljivosti. Zato je pri vseh njegovih pričakovanjih, pri vseh negotovostih glede njegove usode za človeka smrt nekaj, kar sicer običajno razume kot nekaj nezaželjenega ali negativnega edina stvar, ki je absolutno zanesljiva.

K tragiki modernega človeka pa spada, da je v odnosu do tega pomembnega dogodka v svoji usodi sam običajno v kar največji negotovosti. Ali bo smrt dokončno izbrisala tudi naše duševno življenje in uničila ne samo našo telesno, temveč tudi našo duševno-duhovno eksistenco? Tistemu, ki na tako vprašanje pritrdi, se mora dozdevati življenje kot nesmiselna slepa ulica. Za že enkrat omenjeno razdvojenost našega časa je karakteristično, da imamo tudi na vprašanja ki se porajajo v zvezi s tem najrazličnejše poglede.

Karen Bishop: KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM 11.7.2007
SMO PRIPRAVLJENI ZAPUSTITI PROSTORE STARE REALNOSTI?

Misija izpolnjena. In kakšna misija je to bila! Ne glede na to ali smo se tega zavedali ali ne, smo v zadnjih tednih bili zaposleni s čiščenjem, izpuščanjem in uvrščanjem na naslednjo platformo realnosti, kamor smo končno prispeli. (Če ste se v tem času počutili negotove ali ste zaznali nenavadno pomanjkanje samozavesti ali če ste se počutili ločene od vsega, vedite da je to samo zato, ker ste uspešno izpustili dele sebe, ki jih v višjih sferah ne potrebujete. Kmalu se boste vrnili v stare tračnice!)

Mojster -, prek Benjamina Crema (julij 2007)

Ko bodo ljudje spoznali, kako blizu samouničenja so prišli, se bodo zgrozili ob posledicah svojih dejanj. Človeštvo je bilo le redkokdaj soočeno s tolikšno nevarnostjo. Toda tudi v najhujših nesrečah so se ljudje borili in se upirali usodi. V zadnjem času pa so v tolikšni meri izgubili občutek za smer, da se ne zavedajo nevarnosti, s katero se soočajo.

Njihova ravnodušnost in navidezna brezbrižnost izvira iz dejstva, da so nevarnost v veliki meri povzročili sami. Ko bodo ljudje to spoznali, dobo osupnili ob dejstvu, kako blizu uničenju so jih privedla njihova dejanja. Zares so se igrali s smrtjo in močno obremenjevali tiste, ki so se jim zavezali pomagati. Ljudje seveda o tem pobegu pred smrtjo vedo zelo malo ali pa sploh nič in gredo veselo naprej po svoji poti. Ta pot vodi v uničenje, česar pa zaradi svojih globoko materialističnih želja še niso spoznali.

Piše: Mihael Arezina

Zvenelo bo čudno, a ko sem si ogledal enega filmov, ki se vsakodnevno prikazuje na TV ekranih, sem dojel pomembnost mentalnega zdravja, oziroma mentalne higiene za mlade ljudi. Seveda je bil to eden tistih filmov, v katerem je študent medicine obkrožen s prekomernim nasiljem in seksom.

Film ima neverjetno visoko gledanost, a se bojim, da so tovrstni filmi in sporočila, ki jih nosi večina filmov svetovne kinematografije, več kot škodljivi za mentalno zdravje mladih ljudi. Bohotijo se scene nasilja, psovke, propagiranje kulture brezobzirnosti pod parolo: »Briga me za vse!« Scene nasilja, videne v tovrstnih filmih, postajajo model za reševanje problemov. Ko k temu dodamo še agresivne računalniške igre, glasbene spote, ki sporočajo »samo enkrat se živi«, lahko pridemo do zaključka: »Živi hitro, da boš lep mrlič.«

Današnji mediji so polni poročil o doseženih novih spoznanjih v medicini, polni hvale o novih znanstvenih dosežkih človeštva na zemlji in v vesolju. Vse države se trudijo za čim večji napredek in vse vlade danes govorijo o svojih zaslugah za doseganje visokega gospodarskega napredka svojega naroda, kar ima pozitiven vpliv na življenje posameznikov in družbe. Poslušanju nasvetov o pravilnem načinu zdravega življenja in njegovih učinkih se danes skoraj več ni mogoče izogniti v nobenem dnevnem mediju. Dvajseto stoletje se je zapisalo v zgodovino, kot obdobje najhitrejšega napredka na vseh področjih v vsej poznani zgodovini človeštva.

Kljub vsem dosežkom pa življenje zadnja leta postaja precej kaotično, neobvladljivo, neoprijemljivo, nekoristno za posameznika. Kljub vsemu razvoju se zdi, da bo človek le pozabil na človeka. Kapital je v rokah velikih in spretnih, toda ali ti res živijo na račun revnih iz nebogljenih? Ali se za vsem skupaj ne skriva veliki načrt, ki se mora uresničiti?

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor z dr. Andreasom Buchingerjem, predstojnikom najstarejše klinike za post
Izkušnje več kot sto tisoč ljudi, kolikor se jih je doslej postilo v šestinosemdesetih letih na znameniti kli­niki v nemškem zdravilišču Bad Pyrmont, najstarejši medicinski ustanovi za post v Evropi in morda na svetu, je njen sedanji predstojnik, vnuk ustanovi­telja dr. Otta Buchingerja, zdravnik internist dr. Andreas Buchinger, maja pred­stavil tudi nekaj sto Slovencem v Tol­mi­nu, Portorožu in Ljubljani. In nam od­govoril na vprašanja, ki utegnejo za­nimati večino bralcev naše revije.

Njegov obisk v Sloveniji je organizi­ral Zavod za naravno higieno Preporod, prisluhnila sta mu tudi poslanec evrops­kega parlamenta Lojze Peterle in posla­nec Ljubo Germič, predsednik odbora za zdravstvo v državnem zboru RS. Tu­di njima so bile namenjene besede nemš­kega strokovnjaka: »Upam, da bodo zdrav­niki v Sloveniji lahko prakticirali na­turopatijo, ne da bi zato izgubili zdrav­niško licenco.«

Piše: Miran Zupančič

V našem življenju je najpomebnejše zaupanje. Zaupanje je notranji občutek da se lahko greš vsepovsod, da te pri tem nihče ne ogroža. To je doživetje, da si ljubljen, da se te cenjen, da te imajo ljudje radi. Zaupanje, to je občutek, da ti strupi ne morejo ničesar, da te hrana ne more ogroziti, nikakršna bolečina za tebe ne pomeni smrti niti neozdravljve bolezni. Zaupanje je, torej prečudovit občutek sigurnosti, to je doživetje gotovosti, zmaga nad vsem kar razkraja življenje. Tak občutek in zaupanje je stik z Bogom, oz Svetlobo.

Zaupanje daje našemu organizmu moč funkcioniranja v vseh dimenzijah bivanja. Od tega zaupanja človek živi. Zaupanje je , torej, moč, zdravje. Da bi lahko imeli takšno zaupanje, moramo najti temelj. Temelj je lahko samo tisti, ki je izza vsake nevarnosti, ki je ljubezen, ki je dober in vsemogočen. To pa je Stvarnik sveta ali Bog. Toda, ni dovolj da samo z razumom spoznavati da obstoja Bog. Potrebna je direktna izkušnja, izkušnja Božanskega delovanja.: ko imaš izkušnjo da si Bogu zaupal v Njega verjel in da ti je Bog pomagal, da si molil k Njemu in da te Bog slišal.

Naše sonce je umeščeno v enega od spiralnih krakov galaksije Mlečna cesta in je od središča oddaljeno približno 30 000 svetlobnih let. Je nam najbližja zvezda in zajema 98,8% vse mase v našem osončju. Naša krasotica Zemlja kakor graciozna balerina z hitrostjo profesionalke kroži po svoji tirnici, a možno je, da planet iztiri iz svoje tirnice in zaide v drug sistem, ter tako izgubi svojo naravo, kakor jo je izgubil človek, ki je iztiril iz prvobitne spirale svojega razvoja.

Kljub vsemu zvok začetka še vedno vibrira v nezmanjšanem obsegu širom vsemirja. Brezpogojno se razdaja, on, kralj vseh kraljev in oznanja: »Ljubi me takšen, kakršen si, ker če boš čaka, da boš popolen, me ne boš nikoli ljubil!« Mogočen zvok se dotika šibkega, išče sorodnost, da bi dosegel sozvočje - a dokler stojimo sredi diskoteke, ne moremo slišati šepetanja, ko se vozimo po avtocesti, ne moremo videt prosečega pogleda majhnega otroka, stoječega na mostu nad prometno avtocesto.

Stephen Knapp

Ako se želimo osvoboditi vpliva Kali-yuge in sebi v prid uporabiti obdobje Zlate Dobe Kali-yuge, potem moramo z medsebojnim sodelovanjem dovoliti novi vrsti človeka vstopiti v ta naš svet. Ta novi človek se po fizičnem izgledu ne bo razlikoval od nas, razlikoval se bo samo glede na stopnjo razvoja duhovnega zavedanja in v cilju, da izpopolni človeško življenje- materialno in duhovno.

Ta novi človek in duhovni bojevniki se ne bojijo raziskovati višje dimenzije resničnosti, nova področja duhovnega izkustva, ki presegajo omejitve konvencionalnih in na strahu zasnovanih religij. S tem bodo pripomogli, da bo to višje duhovno znanje postalo dostopno v dobrobit drugim. To se že dogaja in vsako sekundo raste.

Danes si je prijaznost znova oblekla oblačila človeka, prevzela je njegovo podobo. Ali je zasužnjila tudi tebe? Ko bi te le! Prijaznost in sprejemanje sta povezali ljudi med seboj, da bi služili drug drugemu. Prijaznost se je dvignila nad vse, ne pozna barve kože, ne časa, ne cene v denarju, ne mladosti ne starosti. Prijaznost je izredno uporabna valuta, lahko jo živimo v vsakem trenutku in vedno ter takoj nagrajuje.

Da, prijaznost in sprejemanje sta še popolnoma neizkoriščena potenciala tega časa, sta kot studenec čiste vode, ki žubori v suhi puščavi današnjih dni. Sta zaklada, ki se ju ne da izčrpati, vedno znova in znova ju lahko zajemamo. Sta resnična čudeža v življenju vsakega človeka, ko ju najde. Potem lahko prijaznost in sprejemanje z enake mero delimo naprej, zastonj smo prejeli in zastonj dajemo naprej.

Meditativno življenje, ki se ga naučimo v tišini, samoti, ko smo sami s seboj in poslušamo kaj nam Bog govori, lahko prenašamo tudi v vsakdanje življenje, kjer so ljudje okrog nas, se z njimi pogovarjamo, delujemo, gledamo in smo.

Ker smo se naučili harmoniziranega delovanja organov v našem fizičnem telesu s pomočjo dihanja, vizualizacije, osredotočanja, ozaveščanja…, lahko na cesti, v službi, trgovini ali pogovoru s prijatelji ali partnerjem, ravno tako usmerimo energijo v sebe. Iz sebe pa izžarevamo ljubezen, sprejemanje in strpnost do drugih. Potrebujemo le trenutek, nihče ne bo ne videl, ne opazil, da kaj počnemo, da vzpostavimo mir v sebi. Zavemo se svojega diha, ki potuje skozi nosnici po vsem telesu in prečiščuje kanale, ki bi utegnili biti neprehodni.

V šamanski kulturi so bili ljudje in drevesa neločljivi aspekti kozmične resničnosti

Pred 2000 leti, preden so posekali gozdove zavoljo kmetijstva in gradnje, so zemeljsko površino pokrivala nepregledne površine gozdov, ki so jih presekali edinole goljave, vrhi gora. Med vso to divjino so nekaj sto tisoč let nazaj živeli naši »izvirni« predniki v majhnih plemenskih skupnostih, ki so obsegale od 500 do nekaj tisoč ljudi z njihovimi poglavarji, vrači, šamani, vojaki, lovci in kmeti vred; torej z vsemi »dodatki«, ki jih še dandanes lahko opazujemo v plemenskih kulturah avtohtonih prebivalcev. Ta prizor se je ponavljal vse od zahodne in severne Evrope do Skandinavije.

Avtohtoni Evropejci so mogli spoštovati imperative naravnih sil. Živeli so naravna, svobodna, sveža življenja, a so tudi umrli zavoljo lakote in podhladitve, ki so ju prinesle dolge zime.Tak intimen prepletajoč odnos usod, kjer je imelo okolje zelo direkten vpliv na dobro počutje človeka, je zagotovo pomenilo, da so plemenska ljudstva opazovala, se uglasila in dodobro spoznala svojo pokrajino, njene nianse, razpoloženje.

Piše: Miran Zupančič

Vsak tisti, ki hodi po duhovni poti življenja mora raziskati globlje vzroke dobrega in zla. To ni lahka naloga, ravno nasprotno. Vendar če želimo kot učenci življenja na poti k višjemu življenju napredovati je potrebno, da se tem problemu vedno posvečamo, da ne bi zavirali lastnega razvoja.

Večina ljudi na duhovni poti ima bolj ali manj jasno sliko o različnih stratosferah našega planetarnega kozmosa. Ve se, da ne živimo v najvišjem svetu, ampak v enem globljem ležečem svetu nasprotij. Čeprav smo nekoč bivali v božanskem redu ali najvišjem svetu, smo zaradi padca potonili v svet v katerem smo. V tem svetu vladata dve naravni sili, ki sta zelo mogočni. Naravo našega sveta določata ti dve veliki naravni sili.oz naravna zakona, ki sta si zrcalna in tvorita enost.

Uganka brez odgovora se mi je razodela kot božanskost v besedi. Vgrajena je v razum delovanja svojih zakonov kot dejstvo, ki ga občutim kot ljubezen, moč, modrost, potrpežljivost in sočutje, skratka kot lastnost, da živim kot misel, ki je del veličastnega načrta višjih ravni.

Rastem iz korena, ki nima korena. Vrelec besed je del valovanja božanskega načrta mogočne reke in me odlaga v vrtince kot del evolucije vsega kar sem in kar bom. Božanskost veletoka ustvarja lastnosti, ki se razvijajo tako, kot zahtevajo sile in cilji tega načrta. Usmerjena je v napor, da svojo vlogo v čolničku mojega življenja, kar najboljše odigra.

Karen Bishop: KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM 21.6.2007
ENERGIJE SOLSTICIJA… KAKŠNA SILA!

Solsticij dobro opravlja svoje delo, kar se lahko čuti na več različnih načinov. Moške energije solsticija gredo globoko… kot uničevalni stroj kopljejo globoko v karkoli je že ostalo v naši notranjosti in se počasi in mučno razrešuje. Dodajmo k temu še energije retrogradnega Merkurja, pa smo se prisiljeni vrniti v karkoli že potrebuje našo pozornost in s čimerkoli se še moramo soočiti. Ta solsticij je zapakiran v zelo močne energije… saj višje ko vibriramo, bolj intenzivno lahko občutimo te energije, ki vplivajo na nas. Dobra novica pa je ta, da smo izpustili in se očistili že toliko vsega, da tisto kar je ostalo, so samo še koščki. To tudi pomeni, da je njihovo trajanje veliko krajše. Če lahko naberemo nekaj prednosti, lahko pridemo na novo in boljšo pot v zelo kratkem času.

Deepak Chopra

Kvantna fizika, največji intelektualni dosežek 20.stoletja, je duhovni pogled na svet naredila popolnoma verjeten.

Dandanes ljudje vse več govorijo o svojih dušah, knjige, ki govorijo o negi duše so neverjetno popularne. Presenetljivo, ko pa je 20. stoletje hotelo zrušiti dušo. Človeška duša bi lahko bila ena izmed prvih ogroženih vrst na listi; kaj pa je še bolj dušo ubijajočega kot koncentracijska taborišča, svetovne vojne, mase beguncev, genocid in totalitarizem?

Kar je vsem tem dušo-ubijalcem skupno je to, da zanikajo svetost človeškega življenja. Duša, karkoli že to je, je steber naše svetosti. Zaradi tega pričujoča fascinacija nad dušo. Ljudje želijo verjeti, da je duša resnična.

Jainizem je ena izmed velikih verskih tradicij Indije z milijoni privrženci razpršenimi po celem svetu. Nenasilje do bližnjega kot tudi do živali je ena izmed fundamentalnih prispevkov Jainizma k svetovni filozofiji. Na Mahatma Gandhija in Alberta Schweitzerja – in ne samo na njiju – je vplival princip nenasilja in tudi vegetarijanstvo, katerega zametki se pripisujejo Jainizmu.

Glede na biologe, ki sledijo Jainizmu, živi na Zemlji 8,4 milijone bitij. Ta neverjetno dolg zapisek vrst so Jainisti pripravili pred 2000 leti. Vključuje orle, labode, kite, tigre, slone, kače, črve, bakterije, glive, zrak, vodo, ogenj, skale in vse kar je naravno in živo. Jainisti so animisti – za njih je vse, kar je naravno tudi živo in vsa življenja so sveta. Vsaki vrsti poškodbe kakršnekoli oblike življenja se je potrebno izogniti ali jo zmanjšati. Seveda, vzdrževanje ene oblike življenja je odvisno od smrti druge, čeprav se od Jainistov zahteva, da omejijo jemanje življenja tud v prid preživetju.

Mojster -, prek Benjamina Crema (junij 2007)

Ne bo presenečenje, ko se bo razvedelo, da je resnično število v Iraku umrlih civilistov sedaj preseglo 800.000, medtem ko je število težje in lažje ranjenih najmanj milijon. Kako dolgo lahko okupacijske sile še skrivajo te številke pred svojim ljudstvom? Samo po sebi je umevno, da se zaradi lastnih ciljev po vseh močeh trudijo skriti in zmanjšati to zastrašujočo statistiko uničevanja. Nič čudnega torej, da so milijoni Iračanov pobegnili iz države. Je mar presenetljivo, da bo invazija na Irak kmalu spoznana za največjo katastrofo sedanjega časa kot skrajno nezakonita, nepotrebna in objestna?

Medtem ko svet čaka, se poskušajo Američani in Britanci izvleči iz more, ki so jo sami ustvarili, in to s kakršnimkoli dostojanstvom in verodostojnostjo, ki ju lahko spravijo skupaj. Zmagovalne zastave zagotovo niso na mestu. Njihova zapuščina so smrt, pohabljenje in zloraba oblasti.

Pozitivke so časopis, ki predstavlja pozitivne plati tega sveta. Začetni repertoar prispevkov je bil predvsem na temo o duhovnosti, ezoteriki in zdravju. Zavoljo podnebnih sprememb se pojavlja vse več člankov na temo ekologije, narave in družbe. Članki na temo duhovnosti so nekajkrat bolje brani kot slednji. Postavlja se vprašanje kako, da obstaja takšen razkorak med zanimanjem za duhovnost in zanimanjem za ekologijo? Mar ne gresta narava in duhovnost skupaj?

Cilj nekoga, ki se ukvarja z duhovnostjo je razsvetljenje, odrešitev od ega, radost in zdravje. Najprej svojega razsvetljenja, nato nudenje pomoči drugim. Cilj ekologa ali pa družbenega aktivista je spremeniti svet in spremeniti družbo, očistiti in ohraniti naravo in posredno »uničiti« korporacije in »zle voditelje«.

Misel, da bo današnji dan lep, uspešen, izpopolnjen, me navdaja vsako jutro takoj, ko odprem oči. Bom sama ali ne, ne pomislim nikoli več, saj vem, da bo On z menoj vsak trenutek, pa čeprav se stvari ne bodo odvijale tako, kot bi si najbolj želela. Vsak moj vdih je vdih ljubezni, zraka, ki mi ga je poklonil On. Vsak žarek sonca ali deževne kaplje so koristne za rast cvetlic, z zavedanjem pa tudi za našo duhovno rast. Bolj, ko vidimo lepoto dneva, bolj smo hvaležni, bolj pozitivno vplivamo na situacije, s katerimi se bomo srečali.

Kaj se mi slabega lahko zgodi, če je On z menoj?
Kaj lahko delam narobe, če poslušam vest, glas svoje notranjosti, ki mi govori o ljubezni, poštenju, dobroti, lepoti in hvaležnosti?

Sprejemanje? Česa? Tega trenutka. Zakaj je to potrebno. Ker karkoli drugega je upiranje sedanjosti, zavračanje sedanjosti, tega trenutka. In to je stanje našega lažnega jaza (ego). Ker takšen trenutek, če nebi "smel bit" nebi bil, ker je vesolje/Bog/duh vsemogočen, in zagotovo nebi dopustil nekaj, kar se nebi smelo zgodit. Karkoli se zgodi, ni ne dobro ne slabo, le naša interpretacija določi, kakšno to je.

S tem ko ego zavrača ta trenutek, se naredi bolj pomembnega kot to kar je, je moralno nadrejen temu kar je. Moralno nadrejen prometnem zamašku ali kakršnakoli druga situacija že v tem trenutku je. (V absolutnem čas ne obstaja (vedno ga doživimo kot TA TRENUTEK, obstaja pa kot preteklost in prihodnost le v našem UMu), tako kot v absolutnem ne obstaja Sončni vzhod ali Sončni zahod)

V zgodnjih jutrih se radostno prebujam, pa naj spim običajnih šest, sedem ur ali le štiri. Po mislih hvaležnosti za noč in zaupanja, da me bodo vodile dobre moči, če se jim bom le zavestno predajala skozi ves dan, me tej v pozni pomladi prevzame jutranja zarja. Že pred leti sem ugotovila, da ptice ob vzhajajočem soncu na obzorju spoštljivo umolknejo. Ko utihnejo glasilke, prepevajo srca.

Svetla jutranja občutenja okrepijo še prelepi svetli oblaki v podobi razkropljenih ovčic, ki jih zaznam skozi zaveso. Odgrnem jo in pomislim, koliko lepote se nam podarja in kako drugačne so videti spreminjajoče se oblike skozi zaveso in nato brez nje. Oblaki, prežarjeni s sončno svetlobo in zlato obrobljenih prosojnih robov, milo sevajo vame svojo popolnost.