Deepak Chopra

Kvantna fizika, največji intelektualni dosežek 20.stoletja, je duhovni pogled na svet naredila popolnoma verjeten.

Dandanes ljudje vse več govorijo o svojih dušah, knjige, ki govorijo o negi duše so neverjetno popularne. Presenetljivo, ko pa je 20. stoletje hotelo zrušiti dušo. Človeška duša bi lahko bila ena izmed prvih ogroženih vrst na listi; kaj pa je še bolj dušo ubijajočega kot koncentracijska taborišča, svetovne vojne, mase beguncev, genocid in totalitarizem?

Kar je vsem tem dušo-ubijalcem skupno je to, da zanikajo svetost človeškega življenja. Duša, karkoli že to je, je steber naše svetosti. Zaradi tega pričujoča fascinacija nad dušo. Ljudje želijo verjeti, da je duša resnična.

Upam, da naše hrepenenje in vedenje o tem, da imamo dušo, dejansko postane resnično. V starodavnih indijskih Vedah je zapisano, da obstaja v nas en del, ki ne verjame v smrt, potemtakem ta del ne more umreti. Taka je duša, in kar ne umre, se tudi ne more ponovno rodti. Da bi dokazali obstoj duše, bi mogli najprej dokazati dvostransko rezilo ideje, da je znotraj vseh nas drobec duha, ki se ne more nikoli roditi in nikoli umreti. To je ta dokaz o katerem govorim, ko se sklicujem na »ponovno rojstvo« duše.

Prvo rojstvo duše, njen prvi pojav v človeški zavesti, je bilo verskega značaja. V verskem smislu prihajajo naše duše od Boga in se po smrti vrnejo k njemu. A mnoge vere želijo da verjamemo, da smo več kot samo kos mesa in krvi. Če ste pobožni, je vaš pristan globoko prepričanje, da vas duša povezuje z Bogom, in da je borba z dušo njen življenjski duh. Jasno je tudi, da je duša onstran sveta in bolj vredna kot karkoli, kar srečamo na poti od rojstva do smrti.

A religiji ni uspelo, da bi duša mirovala. Če bi, ne bi nikoli slišali grozovitih besed kot so »Auschwitz, H-bomba, etnično čiščenje, terorizem« in ostalih znanilcev nasilja, ki je odvisno od masovne ignorance duše.

Drugo rojstvo duše jo bo naredilo mirnejšo. To govorim z določeno mero samozavesti, kajti skoraj 100 let smo strmeli naravnost v dokaz obstoja duše. Je preprosto kot so preprosti pojmi ljubezen, resnica in lepota ter ostale nevidne stvari, katerih smo gotovi – a dokaz za obstoj duše prihaja iz nenavadnega področja, ki v sebi ne vsebuje kančka religije. To področje se imenuje kvantna fizika, najvišji intelektualni dosežek 20. stoletja, ki je povzročil, da je duhovnost postala svetovno sprejemljiva in verjetna.

Einstein in njegovi kolegi so videli onstran horizonta časa in prostora; odpravili so se na nevidno področje, kjer bi duša mogla obstojati. Ko so se odpravili na to pot, v kovčke niso spakirali verskih besed, zategadelj je bilo sklicevanje na Boga in dušo postavljeno na stranski tir v prid  kvarkov, nevtronov, relativnosti...

Te besede navadnim ljudem niso pomenile kaj dosti, to se nadaljuje vse do danes in dejstvo, da so se sklicevali na področje duše, je bilo presenetljivo. Le peščica fizikov je spoznala (kot Einstein), da mora biti teorija kozmosa neizbežno tudi teorija, kako deluje um Boga.

Obe ciljata na ultimativni vir resničnosti. Da dušo umirimo, mora nerazumljena kvantna fizika postati razumljiva in preprosta, da bodo ljudje rekli: !Ah, to je torej, kaj moja duša je.« Vera tega ni mogla izpolniti, kajti najbolje, kar lahko ljudje po nekaj tisočletni dogmi rečejo je: »Mogoče imam dušo. Kdo bi vedel?« To ni dovolj, da bi inspiriralo radikalno spremembo v naravi človeka od nasilja do miru, od odtujitve do ljubezni.

Duša je tisti del zavesti, ki obstoja onkraj telesa in uma. Čas in prostor sta steklo skozi katero gledamo dušo. Vzročnost je tisti mehanizem skozi katerega duša deluje v svetu. Presenetljivo se duša obnaša kot subatomski svet, ki ga fiziki vsak dan raziskujejo. Poglejmo si nekaj podobnosti:

1. V kvantnem svetu materialne stvari ne obstajajo, samo morebitnostni valovi. V drugi besedah, kvantni dogodek se lahko potencialno dogodi na dveh mestih hkrati. Isto velja za našo zavest: lahko se pogovarjate z mano in ste istočasno
zaskrbljeni nad maminim zdravjem.

2. V kvantem svetu lahko dva suabtomska drobca, kljub temu, da sta mogoče na dveh ločenih predelih univerzuma, komunicirata drug z drugim. Vaša 
zavest operira na podoben način. Ko začnete razmišljati aktivirate različne možganske dele, ki v mikroskopskem pomenu ustrezajo oddaljenosti na milijone kilometrov. Vsi ti različni deli se med seboj sporazumevajo, njihove aktivnosti so povezane, čeprav ni duha ne sluha o električnih ali drugih signalih, ki bi si jih izmenjavali.

3. V kvantnemu kraljestvu je znan fenomen z imenom kvantni preskok. Drobec se lahko premakne iz ene lokacije na drugo, brez potovanja skozi vmesni prostor. Podobno se lahko vaša zavest nahaja v New Yorku in v naslednjem trenutku v New Delhiju brez, da bi prepotovali vmesno Evropo.

4. Heisenbergov princip nedoločenosti deluje v kvantnem svetu. Ne moreš poznati položaja in moment delca istočasno. Podobno se lahko vaša zavest osredotoča na obseg misli ali na tok zavesti, ampak ne more se osredotočiti na oba istočasno.

5. Preden se subatomski delec pojavi iz neskončne praznine, obstaja zgolj kot možnost, kot potencial v neskončni praznini. Taki delci obstajajo v vaši duši, ki podobno kot kvantna praznina,  niso locirani v prostoru in času.

Kaj se lahko naučimo iz teh vpogledov je to, da kljub temu, da je duša brez dimenzij in znotraj prostora in časa, je resnična, tako resnična kot kvantna resničnost, iz katere izvira celoten materialen univerzum. Duša vdihuje življenje umu in telesu. V Bhagavadgiti, Gospod Krišna o duši pove: »Voda je ne more zmočiti, veter je ne more posušiti, ogenj je ne more zažgati, orožje je proti njen nemočno, zategadelj, ker je starodavna, nerojena in neumrljiva.« V drugih besedah, vaš resničen jaz oziroma vaša duša, je tisti potencial, ki kreira vašo realnost, vštevši vaše fizično telo in um.

Vaša celotnost leži v nevidnih, a rodnih možnostih, ki vam jih življenje razprostira. Eno samcato življenje lahko izrazi samo majhen delček bogastva, ki ga hrani vaša duša v svoji zakladnici brezmejnosti.
Teh pet točk je opisalo kaj vaša duša je:
Vaša duša je univerzalna – ni omejena na prostor.
Vaša duša se povezuje z vami brez vezi, ki bi jih lahko videli, slišali ali otipali.
Vaša duša iz niča vzpodbudi ustvarjalne impulze.
Vaš status duše vsakdanjega življenja je negotov.
Vaša duša je potencial za vse v vaši resničnosti, možnost, da se vaš um obrne k resničnosti.

Kot univerzum ste tudi vi in vaša duša relativna in absolutna. Relativni del predstavljajo vse vaše misli, kar delate, po čemer hrepenite in udejanjate. Absolutni del je tisti potencial, ki vse te stvari naredi možne. Ko greste zvečer spat, se vaša osebnost izbriše, nimate spominov, ne želja; a ko se naslednje jutro zbudite, ste ponovno rojeni, oboroženi z občutenjem identitete. Vaša osebnost se ponoči ne izbriše, ker del vas počiva v vaši duši, del, ki se ga ne dotaknejo časovni in prostorski dogodki.

V 21. stoletju bo vedno več ljudi uvidelo, da je duša menjajoča se postaja med prostorom in časom ter virtualnem kraljestvu.

Vsi veliki duhovni mosjtri so želeli, da se vidimo v univerzalni luči. Zakaj bi verjeli, da smo bedna bitja, ki se rodijo in umrejo? Človeštvo samo bi se moralo vsak dan veseliti, da poseduje dušo: ne zato, ker bi nas duša popeljala v nebesa, ampak zato, ker smo že tam – in tukaj istočasno. Ta kvantni paradoks je ustvaril lepoto v naših življenjih, kjer je mogoča ekstaza sredi goste megle in zmedenosti.

Duša ni luksuz, ampak potreba. Potreba obsega dejstvo, da svojo dušo že poznamo, čeprav je ne. Naj vam pokažem, kaj lahko doprinese potreba vašemu življenju. V sobi se nahaja velika dedkova ura, v tej sobi vi berete knjigo. Opazite, da vas je knjiga tako posrkala vase, da ne slišite tiktanja ure. Jasno, zvok je bil prisoten, Vibracije so bile oddajane v zrak, te vibracije so dosegle uho, in uho je poslalo signal do možganov.

Ampak kljub vsemu temu, tiktakanja niste slišali. Vzrok leži v tem, da je bil vaš um zaposlen. Sam um lahko torej zamotimo. Duša je tista, ki prebudi um in ga usmerja. Ko vam duša pošlje signale, se odigra kaskada zavednosti. Ta kaskada nam pove, kako duša kreira resničnost. Duša je izdelovalka resničnosti, subjektivne in objektivne.

V 21. stoletju bodo vsakodnevni dogodki poskrbeli sami zase. Samo nepoznano lahko spremeni smer, in nepoznano je znotraj nas. Cenite ta prostor, in ko ga boste lahko objeli do konca, se bo dogodil najvišji čudež, in svet bo zaživel v miru in ljubezni.

Vir: www.resurgence.org/