Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Zaupanje_Razum_Ljubezen_Zivljenje

Zaupanje torek, 10. julij 2007 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Miran Zupančič V našem življenju je najpomebnejše zaupanje. Zaupanje je notranji občutek da se lahko greš vsepovsod, da te pri tem nihče ne ogroža. To je doživetje, da si ljubljen, da se te cenjen, da te imajo ljudje radi. Zaupanje, to je občutek, da ti strupi ne morejo ničesar, da te hrana ne more ogroziti, nikakršna bolečina za tebe ne pomeni smrti niti neozdravljve bolezni. Zaupanje je, torej prečudovit občutek sigurnosti, to je doživetje gotovosti, zmaga nad vsem kar razkraja življenje. Tak občutek in zaupanje je stik z Bogom, oz Svetlobo. Zaupanje daje našemu organizmu moč funkcioniranja v vseh dimenzijah bivanja. Od tega zaupanja človek živi. Zaupanje je , torej, moč, zdravje. Da bi lahko imeli takšno zaupanje, moramo najti temelj. Temelj je lahko samo tisti, ki je izza vsake nevarnosti, ki je ljubezen, ki je dober in vsemogočen. To pa je Stvarnik sveta ali Bog. Toda, ni dovolj da samo z razumom spoznavati da obstoja Bog. Potrebna je direktna izkušnja, izkušnja Božanskega delovanja.: ko imaš izkušnjo da si Bogu zaupal v Njega verjel in da ti je Bog pomagal, da si molil k Njemu in da te Bog slišal. Ko enkrat začnemo z Bogom komunikacijo, tedaj v nas počasi delovanje Duha razprši vsako nezaupanje in v nas tako prihaja svoboda. Iz zaupanja V Boga nastopi v nas zaupanje v ljudi, naravo, prihodnost. Ko se zavemo, da nas Bog vodi, takrat nas ne morejo ogroziti druga bitja. Nezaupanje v božansko silo nas pripelje v tesnobo, strahove in depresijo. V Božanski deželi svetlobe najde prenovljeni človek resnično življenje in večni mir. V naši zemeljski naravi tega stanja miru ni, dosežemo lahko le začasna stanja miru kot prehodne faze. Če se v temelju spremenimo in utišamo svoj jaz, ki se upira Bogu, lahko zopet vzpostavimo sebe v harmonijo, da se potem lahko v nas razvija večno bitje. V tistem trenutku postane človek del Božanskega življenjskega polja, iz katerega prvotno izviramo. Le s tako spremembo, ki sega v naše najgloblje bistvo, dobimo možnost, da resnično vstopimo v Božanski mir. V 13. stoletju je mojster Eckhart to resnico takole izrazil: »Ti si toliko v Bogu, kolikor si v miru, in toliko izven Boga, kolikor si v nemiru.« V krščanski tradiciji pa govori o Božanskem miru, ki presega vsak razum, zlasti Peter v svojih pismih. Ta resnični mir imenuje sad Duha. Življenjskega polja duha, naše človeške prvotne domovine se ne da opisati z besedami. Naša zavest vanj ne more vstopiti, lahko ga le slutimo in se predajamo vznesenim mislim. In it tega temeljnega razloga vsi učitelji človeštva uporabljajo namige, simbole, prispodobe, da bi usmerili misli in občutke svojih učencev, kolikor je mogoče, k pravemu domu in jim pokazali pot do tja. Ko nam to polje v določenem času središče našega življenja, se nam prispodobe in simboli pokažejo kot popolna resnica. Vsem tistim, ki ne hodijo po tej poti, odkrivajo simboli in podobe le zunanjo stran notranjega življenja in ne resnice za pojavi. Za prepoznavanje je, potrebna določena zavest. Na poti se mora vsakdo sam znajti, sam preživljati notranji boj in sam mora premagati vsa nasprotja, ki so v njem samem in ne v drugih. Nasveti in opis poti drugih so mu lahko v oporo, vendar pa jih mora v življenju dejansko sam preizkusiti. S tem učenec poti najde resnico in gotovst za naslednji korak. Kdor se tej poti približa le teoretično in zunanje, lahko na žalost, ta navodila in simboli razume le kot nekaj moralnega. Ker v tem trenutku živimo v dobi Vodnarja, ki je Duh, s katerim bo vse postalo jasno vidno. Preverjena bo vsebina starih vrednot. Obstaja klic in poriv k osvobodtitvi od tradicionalnih struktur. Ta sila razodevanja, ki se v tem trenutku razliva preko vseh nas, vedno učinkuje in človek mora izbrati. Duh Vodnarja nam zagotavlja prosto izbiro. Moramo se odzivati, glede tega nismo prosti, vendar lahko izberemo, kako bomo reagirali. Če se to zgodi z jazom-osebnostjo, nas potem to vodi k okrepitvi ega. To si lahko predstavljamo, kot se to izraža v narcizmu, hlepenju po užitku in neprestani potrebi po trošenju. Če pa pravilno prisluhnemu klicu glasu duhovne esence, potem gremo po poti. V obeh primerih bodo vse stare norme in vrednote postale vprašljive. Gledano iz jaza je svoboda povezana z negotovostjo in kaosom. Toda če na to gledamo s stališča prenove, je svoboda povezana z ustvarjalnostjo, zaupanjem in odgovornostjo. V družbi ugotavljamo vplive Božanskega impulza. Človek vsekakor reagira velikokrat reagira nanj nezavedno in površinsko. Ta impulz deluje na nas v globino in ne na pvršini. Namenjen je našemu notranjemu duhovnemu človeku. Če pa poskušamo te vrednote prestaviti na zunanje, brez notranje spremembe, takrat stopi v veljavo naravni zakon, ki pravi: vse zemeljske vrednote se končno sprevržejo v svoje nasprotje.. Tako zaradi pokvarjenosti postane najboljše najslabše, kot npr. anarhija, nemoralnost, najnižje oblike oblasti, samomorilski fanatiki, zloraba otrok... Temu nasproti pa stojijo tudi pozitivni razvoji, nekaj kot demaskiranje mnogih ošabnosti in napuha. Človek po naravi ni dober, kot se je in se še to misli, ampak tudi ne slab. Dobro in zlo sta oba vidika človeka.. Mnogo ljudi v svojem življenju hrepeni po visokih duhovnih idealih. To se pravi , da bo obdobje Vodnarja, ki traja približno 2160 let, čas svobode, bratstva, harmonije, vsestranskega razumevanja, nesebičnosti in ustvarjalnosti. Če gledamo v tem trenutku okoli sebe, tega še ni veliko opaziti, ampak postopoma bo demaskirana vsaka  iluzija. Končno bo resnica prej ali slej prehitela vse laži in na dan bodo prišli nešteti škandali in skritosti, kar se že dogaja. Vzpon do višje zavesti ali višjega tipa človeškega bivanja namreč ni avtomatičen kulturni dogodek, ampak je dinamičen proces, nikakršna od svetovnih ali cerkvenih avtoritet evolucija, ampak je to revolucija v našem duhu. Ta sinteza se zgovi na osnovi naše pozitivne odločitve, ki zahteva zaupanje, da bo vsak posamznik v tem življenju deloval za resnično razsvetljenje. Smo v trenutku velike, nove možnosti. Zdaj prvič, kajti vpliv rib popušča, tako lahko spet delamo na sam sebi. Pred tem se mora dogoditi čiščenje in bistrenje srca, v katerem se učimo ponižnosti, da prisluhmemu višjemu umu. Obstajata dve področji življenja. Eno je bivališče vseh nas v našem padlem stanju, drugo razkriva popolnost in božanskost večnega življenja.. V prostoru in času obstajata obe področji istočasno, tukaj in zdaj. Človek kot tak ne more prebiti meje s svojim lastnim egom. Dostop do področja večnosti je v naši nesmrtni duši. To dušo je treba v trpečem človeku prebuditi ter jo povezati z izvirom Večne luči. Ko so vprašali Jezusa, če je Kristus, je ta odgovoril:«Povedal sem vam, pa ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričajo o meni. Toda vi ne verjamete, ker ne pripadate mojim ovcam. Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in mi sledijo. In jaz jim dajem večno življenje in nikoli ne bodo poginile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vsega in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.« (Janez, 10:25-30). V tem besedilu iz Janezovega evangelija se nam razodeva Očetovo Vsehotenje po »Sinu«, ki je Kristus, Luč, ki sije nad vsem, Božanska modrost in Sveti  Duh. Tisti, ki lahko prepozna razodevanje te Luči, lahko prepozna razodevanje Očeta. Kdor je torej pokoren kozmični volji in kdor se giblje z in v tej Luči in Ljubezni, je učenec Luči. V svojem očiščenem srcu mora potem slišati Kristusov glas, ki ga želi vrniti kot »izgubljeno ovco« v enost tega, kar je mišljeno z »jaz in Oče sva eno«. Ko enkrat prodre Luč v naše srce, bodo vse težave končno rešene. To ni neka nova pot do uspeha , nite ne novo učenje; temu se raje reče novo razmišljanje, ki nastaja iz povsem nove zavesti. Kajti vera Srca, ki jo razvname Božanski Duh, podre zidove ječe, ki zapirajo človeške duše. »Pridi Duša sveta, podri zid med menoj in Teboj, izlij svojo Ljubezen v mojo dušo prazno, naj teče Tvoja ljubezen v mojo dušo, naj odstarni vse verige, ki me še držijo, naj odstrani vsako nezaupanje...Nauči me ljubiti, kot znaš to Ti... Popelji me ven iz te doline solz in trpljenja, v Svetlobo, v življenje Večno... Aleluja, Amen. Miran Zpančič: duhovni učitelj, zdravilec in jasnovidec. http//www.ezoterika.s5.com Komentarji (11) www.pozitivke.net