Piše: Mihael Arezina

Zvenelo bo čudno, a ko sem si ogledal enega filmov, ki se vsakodnevno prikazuje na TV ekranih, sem dojel pomembnost mentalnega zdravja, oziroma mentalne higiene za mlade ljudi. Seveda je bil to eden tistih filmov, v katerem je študent medicine obkrožen s prekomernim nasiljem in seksom.

Film ima neverjetno visoko gledanost, a se bojim, da so tovrstni filmi in sporočila, ki jih nosi večina filmov svetovne kinematografije, več kot škodljivi za mentalno zdravje mladih ljudi. Bohotijo se scene nasilja, psovke, propagiranje kulture brezobzirnosti pod parolo: »Briga me za vse!« Scene nasilja, videne v tovrstnih filmih, postajajo model za reševanje problemov. Ko k temu dodamo še agresivne računalniške igre, glasbene spote, ki sporočajo »samo enkrat se živi«, lahko pridemo do zaključka: »Živi hitro, da boš lep mrlič.«

Mentalne bolezni se večinoma začnejo v mladosti, ker mlada oseba nima potrebne življenjske modrosti in je zato lahka tarča dilerjev z narkotiki, živi v neprimernih družinskih razmerah in z disfunkcionalnima roditeljema, ali pa je pogosto žrtev socialne sredine, ki določa njegovo nadaljnje življenje. Mlada oseba misli, da zmore vse, da se lahko zoperstavi vsemu, da lahko preskoči katerokoli življenjsko prepreko, ter čuti, da lahko reši katerokoli situacijo. Seveda je to bit mladosti, biti močan in se zoperstavljati, ampak model za njeno izpolnjevanje je pogosto napačno razumljen. Tukaj na sceno vstopa v glavnem alkohol, za tem droge, ki se relativno lahko kupijo, a izzovejo nepregledne posledice tako za mlado osebo, kakor tudi njeno družino.

Mladim je pogosto onemogočeno vprašati o vsem, kar jih tišči in skrbi, ker nimajo koga vprašati, včasih pa jim to niti ni dovoljeno, če se vprašanja dotaknejo različnih socialnih in religijskih dogm. Pomembna stvar v življenju mladih je doseči potrebno modrost in disciplino, s katero se bo znašel v vsakodnevnem življenju polnem preizkušenj. S tem se misli visoko-kvalitetno izobraževanje s področja psihologije, še posebej mentalne higiene, ki skoraj ni zastopana v programih osnovnih in srednjih šol. Menim, da zaradi ekonomske situacije, v kateri se nahajamo ter vsesplošnega padca vseh moralnih vrednot ter slabe družinske in socialne komunikacije, šole postajajo prizorišče tako fizičnega kakor tudi psihičnega nasilja.

Žrtve še dolgo po nesrečnih doživljajih trpijo zaradi emocionalnih bolečin, ki se težko zacelijo. V šolah bi bilo treba uvesti različne delavnice ter popolnoma reformirati fizično preverjanje. Mislim, da bi morali v sistem vključiti tudi borilne veščine kot so karate, judo, aikido... za katere mislim, da ne vzpodbujajo nasilja, ampak razvijajo mentalno in telesno disciplino, ki nam je vsem tako potrebna. Borilne veščine odstranjujejo frustracije skozi šport in ne skozi nasilje na šolskem dvorišču. Strinjam se, da vse veje športa odstranjujejo frustracije, ampak vprašanje je, če v zadostni meri, kakor je to v primeru borilnih veščin. Da to ne drži, nazorno kažejo slike nasilja na nogometnih stadionih, v zadnjem času pa tudi na drugih športnih terenih. Vse bolj je prisoten občutek potisnjenosti, stresa in depresije, rešitev pa se kaže v smeri relaksacijskih tehnik kakor so avtogeni trening, joga in meditacija kot integralni del obeh tehnik. Meditacija kot vrsta mentalne higiene je uvedena kot vsakodnevna metoda relaksacije na Columbia University-ZDA.

Avtogeni trening je razvil in uporabljal na svojih pacientih dr. Hannes Lindeman, edini človek, ki je preplul Atlantik v majhnem 1,8 metrov dolgem čolnu, v katerem se je lahko edino sedelo. Dr. Lindeman je s pomočjo avtogenega treninga uspel preživeti 72 dni na odprtem morju, pri čemer se je čoln ob nevihtah večkrat prevrnil. To je kot priloga h temu, da v stresnih situacijah najprej popusti um, šele nato telo. Dejstvo je, kdor si ne vzame dnevno pol ure časa za svoje zdravje, bo moral imeti mnogo denarja za zdravljenje. Če govorimo o primarni preventivi mentalnih bolezni, mislim, da je mnoge države sploh nimajo. Od obdobja pred petdesetimi leti, torej po drugi svetovni vojni primarna preventiva postaja aktualna, saj statistični podatki govorijo, da je bilo 40 % nabornikov zavrnjeno zaradi psihičnih motenj.

Ko se soočamo z vse slabšimi pogoji življenja, mladi v njem ne prepoznajo prave vrednosti in običajno se zadovoljijo z nakupom nove glasbene tehnike, obiskom diskotek in vsem, kar jim moderne tovarne sanj nudijo. Pri tem prvenstveno mislim na filmsko in glasbeno industrijo, pa tudi na druge industrije, ki na mlade osebe gledajo kot na veliko tržišče in ne na osebe, ki jim je treba dovoliti, da rastejo in se normalno fizično in psihično razvijajo. Trenutno ekonomsko stanje vodi do destabilizacije družinskega življenja mladih, a tisto, kar je najbolj nujno za njihov normalen psihični razvoj je ravno stabilnost, zanesljivost in varnost v družini.

Danes se mladim servira kultura in civilizacija, obtežena s seksom in nasiljem kot edinim in končnim ciljem v življenju. Podtikajo se potrebe, ki jih nimamo, želje, ki jih ne razumemo, način življenja, ki ga ne želimo in prihodnost, v kateri se ne vidimo. Podtika se virtualna svoboda, ki ni naš izbor. Kako pri vsem tem obdržati zdrav razum in ne odpluti v „vode“, ki rušijo našo osebnost in majejo temelje našega kompletnega psihofizičnega zdravja?