Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor z dr. Andreasom Buchingerjem, predstojnikom najstarejše klinike za post
Izkušnje več kot sto tisoč ljudi, kolikor se jih je doslej postilo v šestinosemdesetih letih na znameniti kli­niki v nemškem zdravilišču Bad Pyrmont, najstarejši medicinski ustanovi za post v Evropi in morda na svetu, je njen sedanji predstojnik, vnuk ustanovi­telja dr. Otta Buchingerja, zdravnik internist dr. Andreas Buchinger, maja pred­stavil tudi nekaj sto Slovencem v Tol­mi­nu, Portorožu in Ljubljani. In nam od­govoril na vprašanja, ki utegnejo za­nimati večino bralcev naše revije.

Njegov obisk v Sloveniji je organizi­ral Zavod za naravno higieno Preporod, prisluhnila sta mu tudi poslanec evrops­kega parlamenta Lojze Peterle in posla­nec Ljubo Germič, predsednik odbora za zdravstvo v državnem zboru RS. Tu­di njima so bile namenjene besede nemš­kega strokovnjaka: »Upam, da bodo zdrav­niki v Sloveniji lahko prakticirali na­turopatijo, ne da bi zato izgubili zdrav­niško licenco.«

V čem je prednost postenja na kliniki?
Predvsem v medicinskem nadzoru nad bolnikom. Na kliniki, kjer imamo zapo­sle­ne medicinske sestre in tri zdravnike, lahko kadarkoli opravimo krvne teste in dru­ge meritve. Ko bolnik pride, ga takoj sprejme zdravnik in opravi splošni pregled. Naslednji dan so na vrsti laborato­rijski testi. V naslednjih dneh jih pouči­mo o pravilnem hranje­nju, kuhanju … Ob kakršnih koli teža­vah, fizičnih ali du­ševnih, jim prisluhne­mo. Tudi ponoči. Imamo psihološke tera­pije. Med postom se ljudje odprejo, začnejo govoriti in iz­ražati čustva; post je čustveno čiščenje, ne le čiščenje telesa.

Na kliniki je post ob vodi, sokovih, ča­jih, juhah …?
Izvajamo preprost post, ki ga imenuje­mo tudi nizkokalorična dieta s pitjem tekočin. Na dan lahko bolniki zaužijejo od 250 do 400 kalorij. Točimo mineralne vode, ponudimo največ dve skodelici čiste postne juhe na dan, pripravljene iz sveže sezonske zelenjave, jo malce začinimo. V njej ni nobene čvrste hrane. Poleti zaradi potenja juho solimo. Na voljo so zeliščni in sadni čaji, sveže stisnjeni sadni sokovi, kefir …

Koliko tekočine priporočate?
Najmanj dva litra in pol na dan. Bolje je še več, seveda. Raje bi rekel tri litre, a se to ljudem ponavadi zdi preveč. Ne razu­mejo, da je pitje naravno. Med postom ne smemo čakati na občutek žeje.

Kako podpirate imunski sistem?
Imunski sistem je v glavnem odvisen od dogajanja v tankem črevesu. Po čiščenju črevesa z izpiranjem in pitjem odvajalne soli ter klistiranjem damo postnežem probiotike in zelo skrbno izbiramo mo­re­bitna zdravila: v njih ne sme biti tako ime­novanih E-jev. Uporabljamo tudi pre­prost organski jogurt, ki ga kupimo v trgovini z organsko hrano, nikakor pa ne probiotičnih jogurtov iz supermarketov, ki jih oglašujejo na televiziji. Za podporo sistemu uporabljamo naravni kefir in jogurt.

Kaj še uporabljate v korist dobrega po­ste­nja?
Klasično homeopatijo in akupunkturo. Ho­meopatija z enim zdravilom je zelo učin­kovita. Moja sodelavka je bila kirur­ginja in ko se je srečala s homeopatijo, jo je le-ta tako navdušila, da je postala us­pešen homeopat. Uporablja Hahne­man­nove najvišje možne potence. Na kli­niki so zaposleni tudi terapevti in psihologi, ki delajo družinske postavitve po metodi Berta Hellingerja. To metodo sem sprejel in jo tudi sam preskusil. Čeprav sem zdravnik in sem se izobrazil tudi v vedenjski terapiji, se mi je odprl povsem nov svet. Videl sem, da je to tudi nova pri­ložnost za druge. Dosegamo čudovi­te rezultate.
V kliniki in zunaj nje, na odprtem, or­ganiziramo telesne vaje: normalne fizič­ne vaje, Pilates, Feldenkreis. Vključuje­mo terapije, kot so kraniosakralna osteopatija, shiatsu, japonska metoda jin shin jyutsu, pri kateri terapevt polaga roke na občutljive točke. Druga terapevtka z avto­genim treningom opogumlja ljudi. Ker je klinika v naravnem okolju in se za njo razprostirajo gozdovi, so priljubljeni tudi pešačenje in izleti. Smo na vrhu do­line in gledamo na mesto, v katerem sem se rodil. Prirejamo koncerte, vsako ne­de­ljo zvečer pa v družabni sobi zazveni klavir.

Katero hrano priporočate?
Preprosto vegetarijansko hrano. A upo­rabljamo tudi mlečne izdelke in jajca. Če ljudje bolehajo za diabetesom tipa 2, dobijo prilagojen jedilnik. Imamo nizko­kalorično dieto, organsko hrano pride­lu­jemo na našem vrtu. Ker pa vsega ne mo­remo vzgojiti sami, nas s svežimi iz­delki oskrbujejo tudi najboljši dobavitelji organsko pridelane hrane. Živila ne sto­jijo dolgo, uporabimo jih še sveže. Razen mlečnih izdelkov, sira, masla in jajc, ki jih shranjujemo v hladilnik.

Koliko časa traja post na kliniki?
Znanost pravi, da se je mogoče postiti dva meseca, a nas tako dolgotrajen post oslabi in izčrpa. Tega ne smemo početi. Stradamo lahko največ dva meseca, a to ni post. K nam prihajajo pacienti iz Nem­čije, Nizozemske, drugih evropskih držav, pa tudi iz neevropskih držav: Libanona, Egipta, Združenih Emiratov, Južnoafriške republike, Kuvajta, Izraela, Dominikanske republike … Dolžina posta je odvisna tudi od njihovega časa, pa seveda od razloga in motivacije za post. Najdaljše bivanje v kliniki, ki ga lahko nadziram, je pettedenski post. Več ne. To pomeni štiritedenski post in teden dni ponovnega prehoda na normalno hra­no. Povprečno post na kliniki traja dva tedna.
Ko ljudje pridejo na kliniko, se prepustijo zdravilnemu toku. A prej ko slej se morajo vrniti nazaj k delu, družini … Večina pacientov je zaposlenih, imajo svo­je hobije, družbene obveznosti, ne­kaj, s čimer se radi ukvarjajo. Tudi upo­ko­jenci imajo svoj urnik in se še ukvarjajo s kakšnim poslom. Nekateri pridejo na post za 21 dni.
Ponujamo paket z le tridnevnim postom; kot izkušnjo, ne kot terapijo. Na voljo je šestdnevno postenje, pa enajst­dnev­ni paket za ljudi, ki nimajo dovolj časa. Za ostale prilagodimo post glede na njihove potrebe.

So bolezni, pri katerih post ni priporočljiv?
Metoda, ki bi zdravila vse bolezni, je sumljiva. Post ni primeren za bolnike z virusom HIV, kot tudi ne za ženske med nosečnostjo in dojenjem. Post odsvetujemo pri psihozah, epilepsiji, du­ševnih boleznih in pri za­svo­jenostih z drogo. Post ni za bolnike, pri katerih se rak širi po telesu kot požar, de­ni­mo pri pljučnem raku, ki prizadene majhne celice, ali pri zelo razširjenem melanomu. Težava rakavih bol­ni­kov je, da nimajo teka. Rak sam izzove izgubo te­ka. Pri hitro napredujočih ra­kih telesne funkcije odpo­ve­dujejo in komaj še delujejo, bolniki ne morejo ničesar delati in potrebujejo nego v postelji. Nihče, ki obleži v postelji, se ne sme postiti. Pri rakavih bolnikih odloča o postu vrsta tumorja.
Kaj naznanja, da je telo očiščeno in da lahko post prekinemo?
S postom lahko prekinemo, ko se poču­timo lahkotne, očiščene, si spet želimo de­lovati, začeti s poslom in dejavno ži­veti …

Post res prinaša srečo?
Post zviša raven serotonina, njegova količina ne niha; ljudje so bolj srečni, prebudi se jim libido in izboljša se spolno življenje. Mnogi, ki so imeli težave z vitalnostjo in življenjsko močjo, spet postanejo spolno dejavni. Pari, ki si želijo otroka, a njihova spolnost ugasne brez očitnega razloga, naj se postijo in imajo potem po devetih mesecih čudovito rojstvo. Pare ali ženske, ki nočejo imeti otrok, moramo opozoriti, naj bodo pazljivi. Post spodbuja tudi domišljijo.

Ali se vi postite?
Da. Enkrat na leto. Nisem ravno dober primer, ker ne hodim na počitnice. Po dolgih letih si bom v juliju z ženo prvič privoščil dopust. Kadar se postimo, moramo iti na oddaljen kraj in biti v miru. Zanimivo je, da med postom lju­dje začnejo kar hlepeti po knjigah ter jih kupujejo in berejo. Ljudem tudi pove­mo, naj ne gledajo vsake neumne oddaje na televiziji. In to tudi upoštevajo. A če na kliniki ne bi imeli na voljo televizi­je, bi se jezili.

Ezoterika na kliniki?
To področje pokriva moja pomočnica; zdaj študira pri dr. Carlu Saganu v New Yorku. Je odlična zdravnica, a tudi ezo­teričarka. In prav to potrebujemo. Izvajamo meditacijo, med drugim je vodila tudi zenovsko meditacijo. Imamo uči­te­ljico joge, ki jogo ne samo uči, ampak tu­di živi. S širokim pogledom zastopamo obsežno področje, da zadovoljimo potrebe ljudi in jim nudimo, kar si že­lijo.

Je vaša klinika edina klinika za post na svetu?
Z zgodovinskega vidika smo edina, a je vse več posnemovalcev, v Nemčiji in tu­di drugod.