Študija, ki je zajemala več kot 36.000 ljudi z vsega sveta, je pokazala, da sta glasbeni okus in tip osebnosti tesno povezana.

Raziskave pod vodstvom profesorja Adriana Northa z Univerze Heriot Watt, ki veljajo za najobsežnejše tovrstne raziskave, so pokazale, da so ljubitelj klasične glasbe nekoliko bolj sramežljive osebnosti, medtem ko naj bi bili ljubitelji heavy metala nežne, mirne osebe.

Kakšen glasbeni stil vam ustreza? Kakšna je vaša osebnost?

Fojnica je majhen kraj, od bosanske prestolnice oddaljen dobro uro in pol vožnje v smeri naselja Kiseljak; sicer pa je tudi od drugih urbanih središč kot sta Zenica in Travnik oddaljen le dobrih šestdeset kilometrov. Leži v planinskem prstanu Vranice, Ščita, Zahorja in Bitovnje v dolini reke Dragače, ki je tod oblikovala tri kilometre dolgo in kilometer široko ravnino.

Hribovja njene okolice, porasla z gostimi gozdovi, oblikujejo tako imenovano 'bosansko rudogorje'. Dolina Fojnice se s planotami obrača proti jugovzhodu, zaradi njene divje in romantične narave pa jo nekateri imenujejo tudi bosanska Švica.

Kraj odlikujejo reke in jezera, posebej pa privlačijo bistri in mineralni izviri vode. Glavna in največja je reka Bosna, ki v svoja krila zajame vse vode tega območja. Njen najpomembnejši pritok je reka Lepenica, ki izvira v gorskih predelih planin Ivan, Lopate in Inča, ter se pri naselju Kiseljak izliva v reko Dragačo, ki se od tod pa do izliva v Bosno, imenuje reka Fojnica.

... ali kako delujejo možgani

V približno 1.500 gramih, kolikor so težki možgani, je prostora za dva do tri pentabajte podatkov. Za primerjavo, toliko podatkov lahko shranimo na tri milijone CD-ploščkov. Možganov ne moremo primerjati niti z najnaprednejšimi izumi računalniške tehnologije. Preplet 100 milijard možganskih celic je več kot le skladišče informacij; ta neverjetni ustroj poraja čustva, vtise, misli, ustvarja spomine, omogoča zaznavanje in intelektualni napredek. In kar je najbolj obetavno, možgani so kot mišice – čim bolj intenzivno jih uporabljamo, tem močneje in bolje delujejo.

Pomnjenje je nedvomno ena najpomembnejših sposobnosti človeka, ki omogoča učenje in intelektualno rast. Nekoč so verjeli, da lahko možgane urimo, dokler smo mladi, z leti pa možganske sposobnosti pešajo in niso več sposobne napredovati. Sposobnosti morda res pešajo, toda znanstveniki dokazujejo, da se možgani nikoli ne nehajo spreminjati in prilagajati.

Na začetku je nastalo vesolje.

Čas je takrat tekel še zelo počasi, tako, da ni bilo velikega poka. Pač takrat so v vesolju procesi tekli počasneje. Bolj ko gremo v preteklost bolj je čas tekel počasneje, vse dokler se čas na začetku ne ustavi. Tu je potrebno povedati tudi to, da je na začetku obstajal en osnovni delec, ki se je raztezal čez celo vesolje. Zaradi zgoščevanja se je osvobodilo toliko potrebne energije, da je nastal še en delec. In tako naprej vedno hitreje in hitreje.

Če obrnemo proces izgleda kot da je vesolje nastalo z nečim podobnim velikem poku, le da ni počilo, ker se je vse dogajalo tako zelo počlasi.

Vesolje se tudi ne širi. Je vedno enake velikosti. Problem je v tem, da se vse drugo manjša. Vsak osnovni delec se manjša, prav tako atomi, rastline, živali in ljudje, pa tudi planeti in vse ostalo se manjša. Vesolje pa ostaja enako veliko.

Feng šuj je odličen način, kako lahko vnesete spremembe v sobi in jih opazujete kako vplivajo na vašega najstnika. September je nadvse pomemben mesec za šolarje, zato si preberite nekaj nasvetov, kako urediti sobo, da bo čim bolj prijetna za odrašajočega najstnika.

Najprej se lotite temeljitega pospravljanja. Znebite se vseh nepotrebnih predmetov, ki se skrivajo v/na omari, predalih, mizi in pod posteljo. Sobo temeljito obrišite prahu, posesajte oz. pomijte tla in okna.

Piše: J. V. v novih Misterijih www.misteriji.si

Rada Kikelj razbira z dlani preteklost, sedanjost in malce pokuka v prihodnost

Vsi trije, ki vsak mesec poskrbimo, da izide naša revija, smo svoje dlani prepustili v »branje« Ra­di Kikelj*, mladenki, ki je pogledala že v tisoče dlani. Hiromantija je stara veda, ki je priplavala na dan v srednjem ve­ku, ko so se z njo ukvarjale ženske, za ka­tere je bilo jasno, da so čarovnice. In je bilo njihovo početje, tudi gledanje v dlan, prepovedano.

Za branje z dlani so se v preteklosti zanimali mnogi duhov­no globoki ljudje. To umetnost so goji­li tudi stari narodi: Babilonci, Asirci in Egip­čani. O branju z dlani sta pisala Pla­ton in Aristotel, z branjem z dlani so se ukvarjali tudi rimski cesarji. Od antike do današnjih dni so kralji, državni­ki in podjetniki, preden so se lotili važ­nejših podvigov in poslov, imeli navado, da prej vprašajo za nasvet.

Piše: A. K. v novih Misterijih www.misteriji.si

Fenomen posmrtnih komunikacij si zasluži enako mesto kot obsmrtna doživetja

Je z vami kdaj navezal stik kak preminuli svojec? Na področju posmrtnih komunikacij sta pionirsko delo opravila Američana Bill in Judy Guggenheim; njuna sedemletna razi­ska­va je zajela dva tisoč oseb, s katerimi so na različne načine navezali stik nji­hovi umrli svojci oziroma prijate­lji. O tem sta napisala knjigo, ki je postala mednarodna uspešnica; ta mesec je iz­šla tudi v slovenščini pod naslovom Sre­čanja z dušami.

Guggenheimova sta zbrala okoli 3.300 pričevanj o posmrtnih komunikacijah, pri čemer sta upoštevala le spontana doživetja iz prve roke brez posredni­kov, kot so mediji ali hipnotizerji. Ugotovila sta, da so posmrtne komunikacije veliko pogostejši pojav, kot si mislimo; po njuni oceni naj bi tovrstna doživetja ime­lo najmanj 20 odstotkov Američanov. Bolj znana pa niso zato, ker se v naši kul­turi o tem ne pogovarjamo tako od­prto kot v drugih delih sveta.

Gobe so sestavljene iz dveh delov. Zunanji ali vidni del je plodišče, kjer nastajajo trosi ali spore, namenjeni so razmnoževanju. Drugi del je neviden in se nahaja pod zemljo, pod listjem, v trohnečem lesu in podobnih razkrajajočih se snoveh. To so hife, ki z medsebojnimi povezavami tvorijo podgobje ali micelij. Ta je včasih tako droben, da ga lahko opazimo le z mikroskopom.

Iz trosa vzkali najprej enojedrni, primarni micelij, ta se razrašča in združuje z drugimi vlakni. Ko se združita dve enojedrni vlakni različnih spolov, nastane dvojedrni sekundarni micelij, ki se razraste v podgobje. Če so pogoji v okolju ugodni, iz njega požene vlaknat izrastek, ki je zasnova za gobo. Glive se seveda lahko razmnožujejo tudi nespolno, tako da se vzdolž posebnih pokončnih hif razvijejo enocelični trosi, iz katerih se razvijejo novi sekundarni miceliji. Včasih pa se gliva širi tako, da se prvotni micelij razdeli na več delov. Drobni, lahki trosi se širijo z vetrom.

Živali so pametnejše, kot pa smo mislili do sedaj. Aktualne znanstvene raziskave kažejo, da so številne živali zmožne miselnih procesov, ki so jih doslej pripisovali samo ljudem in človeku sorodnim opicam. Homo sapiens ni edini, ki je sposoben kaj iznajti in načrtovati ter plansko delovati. Veliko živali ima iste sposobnosti in lahko  komunicira z ljudmi. In še: živali imajo dober spomin.

Kar vedo lastniki psov že od nekdaj, sedaj potrjuje še znanost: psi lahko glasovnim vzorcem pripišejo določene pojme. Že leta 1999 je pes Rico pasme border collie osupnil gledalce oddaje Wetten dass …, s tem ko je glasove in besede povezal s pripadajočimi igračami. Raziskovalci inštituta Max-Planck so testirali Ricovo inteligenco in ugotovili, da si pes lahko besede zapomni prav tako hitro kot majhen otrok.

Britanski znanstveniki so presenečeni nad odkritjem neznanega insekta, ki so ga našli v različnih delih Londona.

Majhen, rdeče-črn hrošč se je prvič pojavil leta 2007 v muzeju naravne zgodovine Wildlife Garden, nato pa je postal eden najpogostejših insektov londonskih vrtov.

Kot kaže, je hrošč neškodljiv, a strokovnjaki menijo, da obstaja možnost, da se bo že v zelo kratkem času razširil po vsej Veliki Britaniji.

Pred približno 40.000 leti so iz Afrike v Evropo prišli kromanjonci, prvi ljudje z okostjem, podobnim modernemu človeku.

Skupina genetikov pod vodstvom Guida Barbujania in Davida Caramellia z univerz v Ferrari in Firencah je dokazala, da je imel predstavnik vrste kromanjoncev, ki je živel pred približno 28.000 leti v južni Italiji, tako genetsko kot anatomsko enako okostje kot moderni človek.

Nafta podpira v tem trenutku večino področij našega življenja, vendar ne verjamem, da se vsi tega ravno zavedamo. Tukaj želim na kratko opisati, kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti in dejstva, na katerh temelji moje videnje.

Vrhunec črpanja nafte (tuja fraza Peak oil) je nastopil v večini zahodnih držav, vključno z Rusijo, velika verjenost je, da se je zgodil tudi v Saudski Arabiji, največji svetovni proizvajalki. V svetovnem merilu po mojih predvidevanjih vrhunec lahko pričakujemo zelo verjetno do 2010, v primeru da začnemo črpati na Severnem polu pa se to (količinsko, ne pa cenovno) morda zavleče morda do 2015, vendar takrat ne bo pogojev za znižanje cene pod 150 $/sod. Cene ne bodo mogle biti nižje zaradi visokih stroškov črpanja, ki jih bodo prinesle zelo zahtevne razmere na verjetnih novih nahajališčih.

Teleskopi, katerih sposobnost je gledanje v preteklost tudi do 12 milijard svetlobnih let, so opazili tovarno zvezd – galaksijo, ki proizvaja do 4000 zvezd na leto. Sveže odkrita galaksija naj bi proizvajala toliko zvezd, da se je zanjo uveljavilo ime Baby Boom.

Če primerjamo galaksijo Baby Boom, ki proizvede 4000 zvezd na leto, z našo galaksijo Rimsko cesto (Milky Way), ki proizvede povprečno le deset zvezd na leto, ugotovimo, da je ime na mestu. "Galaksija proizvaja ogromno zvezd, in to naenkrat," je dejal Peter Capak iz znanstvenega centra Spitzer v Kaliforniji.

Fotografiranje divjih živali v njihovem naravnem življenjskem okolju je zahtevna zvrst fotografije. Potrebujemo drage teleobjektive, obilico fotografskega znanja in izkušenj, veliko potrpljenja in časa, poleg tega moramo poznati tudi življenjske navade živali.

Precej lažje bomo do fotografij divjih živali prišli v živalskem vrtu, a tudi tam bomo za dobre fotografije potrebovali nekaj fotografskega znanja, spretnosti ter spodobno fotoopremo. Če se odpravljamo v živalski vrt z namenom fotografiranja, je najbolje, da si za to rezerviramo ves dan. Kajti živali imajo različne življenjske navade – ene so najbolj aktivne zjutraj, druge dopoldan, tretje popoldan, nekatere pa se razživijo šele proti večeru.

Piše: A. K. v novih Misterijih www.misteriji.si

V prehrani šimpanzov morda tiči ključ tudi do človekovega zdravja
V medicinskih poskusih uporabljamo šimpanze, ker so najbolj po­dobni ljudem. Ampak če so nam tako podobni, zakaj jih izrabljamo samo za zdravljenje svojih bolezni, ki smo si jih sami nakopali z ne­zdra­vim življenjem? Zakaj se ne bi od njih tudi česa naučili – denimo zdravega načina življenja in prehranjevanja?

Šimpanzi so zelo podobni ljudem. Raziskovalci z Inštituta za komunikacijo med šimpanzi in ljudmi na Washingtonski univerzi (WCU) so po podrobni pro­u­čitvi obnašanja šimpanzov postali pre­pri­čani, da so ta bitja veliko inteligentnejša, kot si mislimo. Menijo, da imajo šimpanzi svoj jezik in svojo kulturo, na kar niti ne po­mislimo, najbrž zato, ker šimpanzi ne govo­rijo.

Piše: Meta Vrhunc v novih Misterijih www.misteriji.si

Biološko dinamična metoda pridelovanja hrane
Najdragocenejša zapuščina naših prednikov so kulturne rastline. Šest do osem tisoč let pred Kristusom jih je človek v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom ustvaril iz divje rastočih rastlin. Naša zna­nost tega ne zna ponoviti. Tisočletja so vsa žita, zelenjavo in sadje, temelj pre­živetja, naši predniki leto za letom se­ja­li in čuvali, predajali svojim otrokom kot najdragocenejšo zapuščino.

Kulturnih rastlin ne najdemo na trav­ni­kih ali v gozdu. Da rastejo in rodijo, potrebujejo negovano zemljo in skrbnika, ki za vsako ve, kdaj sejati, kdaj po­spraviti, kako skrbeti, da oblikujejo se­me, da bo nova rastlina lahko zdravo rasla v neomejeno bodočnost. Vsaka rast­lina je drugo bitje, potrebe so različne, pri­delek pa dober le, če jim ustrežemo.
Do pred dvesto leti so naši predniki svo­jo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tu­di semena za ponovne posevke pridelo­vali sami. Pestrost kulturnih rastlin je bi­la izjemna in kmet res samostojen.

Piše: Bern Jurečič v novi reviji Karmaplus

Naš svet je vedno bolj napet, nemiren in neprijazen. Ali smo si ga takega napravili oziroma pripravili sami ali ne, za posameznika pravzaprav niti ni zelo pomembno. Vsakdo namreč prvenstveno razmišlja o tem, kaj se mu dogaja, kaj lahko napravi zase, za svojo družino, za svoj jutri, o preživetju. Politična, ekološka, finančna, zakonska ali zdravstvena kriza se dotika skorajda že vsakogar na svetu, odvisno od okolja, v katerem živi, in od pričakovanj oziroma možnosti, ki mu jih ponuja življenje.

In da pod pritiskom tudi posameznik ne deluje tako, kot pričakuje sam in kot od njega pričakujejo tudi drugi, ni niti čudno. Ker pa vsakdo izmed nas v sebi nosi desetine vzorcev, pridobljenih v otroštvu in dobi odraščanja, tistih vzorcev, ki v veliki meri določajo naše obnašanje, reakcije in tudi izhod aktivnosti, je čisto mogoče, da kateri izmed teh vzorcev ob določenih pogojih (na primer ob pritisku) na plano privrejo v popolnoma nepričakovani obliki ali pa intenzivnosti.

Današnji otroci so bolj družabni in srečni kot pa njihovi vrstniki izpred 20 let, so dognali avstralski strokovnjaki. Raziskava je tako zavrnila trditve, ki pravijo, da so zaradi povečane telesne teže, depresije in mamil otroci danes bolj nesrečni kot pred 20 leti.

Profesor Alan Hayes pravi, "da se otroci v novem tisočletju na nekaterih področjih bolje odrežejo kot otroci pred 20 leti". V študiji so zajeli tisoč družin z dvema otrokoma v dveh različnih starostnih obdobjih, izsledke pa so primerjali s podatki, ki so jih z enako raziskavo pridobili v 80. letih.

Tako kot je pravo bistvo človeka skrito očem, pa vendar vsakega človeka na svoj način osmišlja in ga dela enkratnega, tako ima tudi narava svoje skrito bistvo, ki posamezne kraje in prostore dela skrivnostne, zdravilne, čarobne, svete, divje ...

Zagotovo vsak prostor najprej obeleži njegova zunanja podoba – skladnost, lepota, nedostopnost, mogočnost ... hkrati pa na vsakem prostoru lahko začutimo nekaj, kar se nas dotakne čisto nalahno in komaj zaznavno, kar prebudi v nas različna občutja, kar nam da misliti ali nas povabi v raziskovanje. Če želimo razumeti to skrito govorico prostora in ne le govorico – temveč njegovo življenje, se moramo odpreti vanj po drugih poteh – preko zunajčutnih zaznav.

Prebiranje pravljic je tvegano početje. Še najmanj, kar se lahko nepoučenemu in naivnemu bralcu pravljic zgodi, je to, da ne razume ničesar. V takem primeru lahko govorimo o početju, ki sicer ni nevarno, je pa jalovo. Prebiranje pravljic samo zaradi zabave ali celo zgolj zato, da potem lažje zaspimo, je žaljivo do snovalcev, ki so vanje zagotovo podtaknili sporočila, ki so napolnjena z bivanjskim smislom in višjo resnico.

Kako naj se torej bralci, ki ne poznajo ustrezne metodologije in ne razpolagajo s teološko-ezoteričnim instrumentarijem, znajdejo v svetu, ki ga določajo nadnaravne, pravljične zakonitosti. Kako naj se današnji - tehnicistično determinirani bralci soočijo s pravljicami, ki so nekatere stare že več kot 300 let in so nastale v času pred prvo industrijsko revolucijo? Kako naj postopoma, predvsem pa pravilno razume tako zelo občutljivo, krhko in eterično tvarino, ne da bi ob tem izgubil vero v znanstvene dosežke informacijske ere?

V zadnjih letih lahko opazujemo na nebu meglice v obliki tankih, skorajda prosojnih črtastih oblakov, ki se pogosto pojavljajo po preletu letal. Če opazujemo reaktivna letala, se za njimi ponavadi vleče bela gosta in tanka ravna črta izpušnih plinov v obliki pare (topli izpušni plini letalskih motorjev prihajajo v stik s hladnim zrakom in kondenzirajo), ki po nekaj sekundah izginejo ali se razpršijo v prostem etru.

Mnogokrat pa se nam zdi, da za nekaterimi letali ostajajo črte izpušnih plinov še dolgo vidne, vse dokler se ne razpršijo v široke in bolj prosojne meglice, ki pa niso oblaki. Mnogi mislijo, da se za omenjenim fenomenom skrivajo poizkusi vplivanja na naše zdravje in spreminjanja klime v obliki zaščite pred sončnimi žarki (le-ti vstopajo v zemeljsko atmosfero skozi vedno večje ozonske luknje ali tanjši zaščitni ozonski plašč).

Piše: Regina Hrastnik v novi Vivi www.viva.si

Po kitajskem prepričanju prehranjevalne navade, priljubljeni okusi in jedi, ki se jim ne moremo upreti, razkrivajo našo osebnost. Vegetarijanci veljajo za inteligentne in ambiciozne, mesojedci za duhovite in odločne, ljubitelji sadja za veseljake, morskih sadežev pa za čustveno zadržane.

Da ima hrana simbolično vrednost, so vedeli že stari narodi. V preteklosti, ko so častili posamezne živali in rastline, so jih darovali bogovom. Tako sta vino in kruh še zdaj sestavni del verskih obredov različnih kultur. Manj znano je kitajsko prepričanje, da je naša usoda odvisna od načina prehranjevanja. Tako je hrana sredstvo, s katerim lahko bolje spoznamo sebe in bližnje, a tudi oblikujemo svoj značaj.

MEDITACIJA MESECA

15. junij – 15. julij 2008, Marko Pogačnik

Meditacija meseca je ena od možnosti, kako se da sodelovati s preobrazbami sebe in zemeljskega vesolja. Ne zahteva več kot vsakodnevni trenutek časa, kadarkoli v teku dneva in kjerkoli - lahko se seveda večkrat na dan ponavlja.

Meditacija velja za mesec dni med eno in drugo številko Aure. Ko gre za učinkovanje znotraj zemeljskega vesolja je pomemben ponavljajoč ritem rednega delovanja. Ampak tudi enkraten poskus je smiseln, če se porodi iz čiste radovednosti.