Leto 1990 je zaznamovalo mnoga bosanska mesta. Ekonomija v Visokem, le dobrih trideset kilometrov oddaljenem od Sarajeva, je vidno upadla. Nove politične meje so mesto prvič v njegovi zgodovini postavile izven sarajevske regije, kar je pomenilo poslabšanje njegovih socialnih in ekonomskih razmer.

Svetlo točko je po zadnji vojni ohranila industrija usnja in poznana blagovna znamka Vispak, tovarna za proizvodnjo in embalažo hrane, ki je odprla mnoga delovna mesta. V zadnjih letih so vzpostavili tudi nekaj projektov z namenom ohranjanja starih obrti ter obnavljanja ruševin starega bosanskega kraljestva, kar pomeni, da se stara obrt vrača v nekdanjo prestolnico srednjeveške bosanske države.

Otroška soba 1.: barve, postelja…
Živjo dragi Mirza!
Poredko Ti pišem, a ko imam čas, se posvetim Feng shui-ju in odkrivam skrivnosti in čuda te krasne zadeve.

Pomagaj mi prosim, kakšne barve naj dava v sobo najine hčerke (16.05.2006), okno gleda v smer jug, ja, vem, da ni najboljše, a žal ni druge možnosti - je pa boljše kot prej, ko je bila v smeri zahod.

Iz kakšnega materiala naj bo njena postelja?
Mogoče bi predlagal še dimenzijo postelje?
Zdaj spi v leseni postelji, 140 x 70.

Nov pogled na težavno vprašanje
Težavno vprašanje o tem, kako bi iz mrtve materije lahko kdajkoli izšla zavest je sedaj postavljeno na glavo. Materija ne obstaja – razen te, ki se pojavi v zavesti. Vprašanje se sedaj glasi: Kako zavest privzame vse te kvalitete, ki jih iizkušamo, vključno z materialno.

Na to vprašanje najlaže odgovorimo preko direktnega zavedanja; s preusmeritvijo svetlobe zavesti na zavest samo in z opazovanjem značilnosti zavesti iz prve roke. To pot so izbrali številni veliki mistiki, jogiji, vidci, svetniki in modreci najrazličnejših kulturnih okolij skozi vso zgodovino človeštva.

Poslovilna slovesnost ob krsti znamenitega anatoma in predstojnika Fiziološkega inštituta stare univerze je bila ganljivo izkazovanje časti akademskega kroga zaslugam velikega pokojnika. Slovesno ozaljšan mrtvaški oder s krsto je bil okrašen z venci in s svilenimi trakovi, prekrit z lovorjevimi venci in s cvetjem, uokvirjale so ga goreče sveče, pred njim so bila na žametnih blazinicah razstavljena številna odlikovanja, ki jih je učeni raziskovalec nosil z upravičenim ponosom.

Vzdolž krste so stali funkcionarji gospodarskih organizacij s svetlimi meči; poleg svojcev so sedeli člani senata univerze v polni opravi, posamezni profesorji visoke šole in predstavniki uprave. Duhovnik je zaključeval govor, ki je vsem navzočim segel globoko v srce.

Dva aspekta ali en sam?
Uvodoma omenjeni Ervin Laszlo v svojem delu uvaja pojem panpsihizma: hipoteza, da zavest ni lastna samo ljudem ali višje razvitim živalim ali celo bitjem z živčnim sistemom. Zavest je v vsem. Toda kot posebej poudarja, s tem ne želi trditi, da imajo tudi nižji sistemi sposobnost mišljenja, čutenja ali drugih mentalnih vzgibov, ki jih povezujemo z zavestjo, temveč le, da je obstaja, pa čeprav še tako majhna, sposobnost zavesti v neki obliki.

Tudi nižje bakterije premorejo preblisk notranje svetlobe, morda milijardinko te notranje svetlobe, ki jo poznamo ljudje, toda tudi to je bistveno več kot popolna tema.

Evropski projekt, katerega namen je združiti zemeljske in vesoljske opazovalne sisteme v integriran sistem za spremljanje okolja in varnosti, se po novem imenuje Kopernikus. Kopernikus se izvaja v partnerstvu med Evropsko komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) in državami članicami EU-ja. V letošnjem letu naj bi projekt končal z raziskovalno in razvojno fazo ter prešel v poskusno in predoperativno fazo.

S sistemom do boljšega razumevanja površja Zemlje
Podatki, ki jih bo zagotovil ta sistem, bodo po navedbah Evropske komisije omogočili boljše razumevanje površja Zemlje, njene atmosfere in njenih oceanov. Poleg tega bodo prispevali k boljšemu upravljanju naravnih virov, nadzoru nad kakovostjo zraka in voda, prostorskemu načrtovanju, učinkovitejšemu izvajanju kmetijskih dejavnosti in spodbujanju obnovljivih virov energije.

Prostor, čas in energija
Einsteinovo delo je prav tako pokazalo, da prostor in čas nista absolutna.Spreminjata se glede na gibanje opazovalca. Če se gibljete hitro mimo mene in oba meriva razdaljo in čas med dvema dogodkoma, npr. avto, ki se pelje od ene do druge ulice, potem boste opazili, da je avto prevozil krajšo razdaljo v krajšem času, v primerjavi s tem, kar bom opazil jaz.

Ali nasprotno, z vašega gledišča se jaz gibljem naglo mimo vas in v vašem referenčnem okviru bom jaz opazil manj prostora in časa kot vi. Čudno? Da. In za nas skoraj nepredstavljivo. In vendar nam to potrjujejo številni eksperimenti. Zmotne so naše zdravorazumske predstave prostora in časa. Ponovno gre za konstrukte v zavesti, ki ne odražajo zadovoljivo dejanskega stanja okrog nas.

Svet brez materije?
Čeprav zunanjega sveta ne moremo zaznavati neposredno, pa iz naših izkustev lahko sklepamo na njegove značilnosti. To je bil pravzaprav osnovni cilj naših znanstvenih prizadevanj. Znanstveniki so poskušali razumeti delovanje sveta, ki nas obdaja, in priti do sklepov glede njegovih resničnih značilnosti.

Na začudenje mnogih se je svet »zunaj nas« izkazal za precej drugačnega od sveta naših izkustev. Pomislimo na našo zaznavo zelene barve. V fizičnem svetu je to svetloba določene frekvence, toda svetloba sama ni zelena. Prav tako električni impulzi, ki potujejo od oči do možganov, niso zeleni.

Dani Ferčej - Zavest je vse
O prvobitnosti in vseobsežnosti zavesti ter zakaj je bistvo realnosti duhovno in ne materialno (The Primacy of Consciousness; Peter Russell)

Madžarski filozof Erwin Laszlo v delu z naslovom »Znanost in obnovljeni čar vesolja: vzpon integralne vizije realnosti«  (Science and the Reenchantment of the Cosmos : The Rise of the Integral Vision of Reality) zagovarja tezo, da virtualno energetsko polje, znano kot kvantni vakum ali polje ničelne točke, ustreza temu, kar so stari Indijci imenovali Akaša (beseda v sanskrtu pomeni nebo, prostor ali ether).

Je vir vsega, kar obstaja in nosilec spomina vesolja (glej npr.: http://en.wikipedia.org/wiki/Akasha).  V tem razmišljanju bi rad šel še korak dlje s trditvijo, da je bistvena značilnost tega končnega vira vsega zavest sama, nič več in nič manj.

Ameriški znanstveniki so ugotovili, da rastline, kadar se znajdejo v stresnih pogojih, začnejo proizvajati acetasilni kislini podobno kemikalijo. danes na svojih spletnih straneh piše britanski BBC. Ugotovili so tudi, da rastline komunicirajo med sabo.

Aspirinu podobna kemikalija nastane kot plin in pri rastlini spodbudi biokemične obrambne procese ter pospeši obnavljanje poškodb, pravijo znanstveniki iz National Center for Atmospheric Research v Coloradu.

Študija, ki je zajemala več kot 36.000 ljudi z vsega sveta, je pokazala, da sta glasbeni okus in tip osebnosti tesno povezana.

Raziskave pod vodstvom profesorja Adriana Northa z Univerze Heriot Watt, ki veljajo za najobsežnejše tovrstne raziskave, so pokazale, da so ljubitelj klasične glasbe nekoliko bolj sramežljive osebnosti, medtem ko naj bi bili ljubitelji heavy metala nežne, mirne osebe.

Kakšen glasbeni stil vam ustreza? Kakšna je vaša osebnost?

Fojnica je majhen kraj, od bosanske prestolnice oddaljen dobro uro in pol vožnje v smeri naselja Kiseljak; sicer pa je tudi od drugih urbanih središč kot sta Zenica in Travnik oddaljen le dobrih šestdeset kilometrov. Leži v planinskem prstanu Vranice, Ščita, Zahorja in Bitovnje v dolini reke Dragače, ki je tod oblikovala tri kilometre dolgo in kilometer široko ravnino.

Hribovja njene okolice, porasla z gostimi gozdovi, oblikujejo tako imenovano 'bosansko rudogorje'. Dolina Fojnice se s planotami obrača proti jugovzhodu, zaradi njene divje in romantične narave pa jo nekateri imenujejo tudi bosanska Švica.

Kraj odlikujejo reke in jezera, posebej pa privlačijo bistri in mineralni izviri vode. Glavna in največja je reka Bosna, ki v svoja krila zajame vse vode tega območja. Njen najpomembnejši pritok je reka Lepenica, ki izvira v gorskih predelih planin Ivan, Lopate in Inča, ter se pri naselju Kiseljak izliva v reko Dragačo, ki se od tod pa do izliva v Bosno, imenuje reka Fojnica.

... ali kako delujejo možgani

V približno 1.500 gramih, kolikor so težki možgani, je prostora za dva do tri pentabajte podatkov. Za primerjavo, toliko podatkov lahko shranimo na tri milijone CD-ploščkov. Možganov ne moremo primerjati niti z najnaprednejšimi izumi računalniške tehnologije. Preplet 100 milijard možganskih celic je več kot le skladišče informacij; ta neverjetni ustroj poraja čustva, vtise, misli, ustvarja spomine, omogoča zaznavanje in intelektualni napredek. In kar je najbolj obetavno, možgani so kot mišice – čim bolj intenzivno jih uporabljamo, tem močneje in bolje delujejo.

Pomnjenje je nedvomno ena najpomembnejših sposobnosti človeka, ki omogoča učenje in intelektualno rast. Nekoč so verjeli, da lahko možgane urimo, dokler smo mladi, z leti pa možganske sposobnosti pešajo in niso več sposobne napredovati. Sposobnosti morda res pešajo, toda znanstveniki dokazujejo, da se možgani nikoli ne nehajo spreminjati in prilagajati.

Na začetku je nastalo vesolje.

Čas je takrat tekel še zelo počasi, tako, da ni bilo velikega poka. Pač takrat so v vesolju procesi tekli počasneje. Bolj ko gremo v preteklost bolj je čas tekel počasneje, vse dokler se čas na začetku ne ustavi. Tu je potrebno povedati tudi to, da je na začetku obstajal en osnovni delec, ki se je raztezal čez celo vesolje. Zaradi zgoščevanja se je osvobodilo toliko potrebne energije, da je nastal še en delec. In tako naprej vedno hitreje in hitreje.

Če obrnemo proces izgleda kot da je vesolje nastalo z nečim podobnim velikem poku, le da ni počilo, ker se je vse dogajalo tako zelo počlasi.

Vesolje se tudi ne širi. Je vedno enake velikosti. Problem je v tem, da se vse drugo manjša. Vsak osnovni delec se manjša, prav tako atomi, rastline, živali in ljudje, pa tudi planeti in vse ostalo se manjša. Vesolje pa ostaja enako veliko.

Feng šuj je odličen način, kako lahko vnesete spremembe v sobi in jih opazujete kako vplivajo na vašega najstnika. September je nadvse pomemben mesec za šolarje, zato si preberite nekaj nasvetov, kako urediti sobo, da bo čim bolj prijetna za odrašajočega najstnika.

Najprej se lotite temeljitega pospravljanja. Znebite se vseh nepotrebnih predmetov, ki se skrivajo v/na omari, predalih, mizi in pod posteljo. Sobo temeljito obrišite prahu, posesajte oz. pomijte tla in okna.

Piše: J. V. v novih Misterijih www.misteriji.si

Rada Kikelj razbira z dlani preteklost, sedanjost in malce pokuka v prihodnost

Vsi trije, ki vsak mesec poskrbimo, da izide naša revija, smo svoje dlani prepustili v »branje« Ra­di Kikelj*, mladenki, ki je pogledala že v tisoče dlani. Hiromantija je stara veda, ki je priplavala na dan v srednjem ve­ku, ko so se z njo ukvarjale ženske, za ka­tere je bilo jasno, da so čarovnice. In je bilo njihovo početje, tudi gledanje v dlan, prepovedano.

Za branje z dlani so se v preteklosti zanimali mnogi duhov­no globoki ljudje. To umetnost so goji­li tudi stari narodi: Babilonci, Asirci in Egip­čani. O branju z dlani sta pisala Pla­ton in Aristotel, z branjem z dlani so se ukvarjali tudi rimski cesarji. Od antike do današnjih dni so kralji, državni­ki in podjetniki, preden so se lotili važ­nejših podvigov in poslov, imeli navado, da prej vprašajo za nasvet.

Piše: A. K. v novih Misterijih www.misteriji.si

Fenomen posmrtnih komunikacij si zasluži enako mesto kot obsmrtna doživetja

Je z vami kdaj navezal stik kak preminuli svojec? Na področju posmrtnih komunikacij sta pionirsko delo opravila Američana Bill in Judy Guggenheim; njuna sedemletna razi­ska­va je zajela dva tisoč oseb, s katerimi so na različne načine navezali stik nji­hovi umrli svojci oziroma prijate­lji. O tem sta napisala knjigo, ki je postala mednarodna uspešnica; ta mesec je iz­šla tudi v slovenščini pod naslovom Sre­čanja z dušami.

Guggenheimova sta zbrala okoli 3.300 pričevanj o posmrtnih komunikacijah, pri čemer sta upoštevala le spontana doživetja iz prve roke brez posredni­kov, kot so mediji ali hipnotizerji. Ugotovila sta, da so posmrtne komunikacije veliko pogostejši pojav, kot si mislimo; po njuni oceni naj bi tovrstna doživetja ime­lo najmanj 20 odstotkov Američanov. Bolj znana pa niso zato, ker se v naši kul­turi o tem ne pogovarjamo tako od­prto kot v drugih delih sveta.

Gobe so sestavljene iz dveh delov. Zunanji ali vidni del je plodišče, kjer nastajajo trosi ali spore, namenjeni so razmnoževanju. Drugi del je neviden in se nahaja pod zemljo, pod listjem, v trohnečem lesu in podobnih razkrajajočih se snoveh. To so hife, ki z medsebojnimi povezavami tvorijo podgobje ali micelij. Ta je včasih tako droben, da ga lahko opazimo le z mikroskopom.

Iz trosa vzkali najprej enojedrni, primarni micelij, ta se razrašča in združuje z drugimi vlakni. Ko se združita dve enojedrni vlakni različnih spolov, nastane dvojedrni sekundarni micelij, ki se razraste v podgobje. Če so pogoji v okolju ugodni, iz njega požene vlaknat izrastek, ki je zasnova za gobo. Glive se seveda lahko razmnožujejo tudi nespolno, tako da se vzdolž posebnih pokončnih hif razvijejo enocelični trosi, iz katerih se razvijejo novi sekundarni miceliji. Včasih pa se gliva širi tako, da se prvotni micelij razdeli na več delov. Drobni, lahki trosi se širijo z vetrom.

Živali so pametnejše, kot pa smo mislili do sedaj. Aktualne znanstvene raziskave kažejo, da so številne živali zmožne miselnih procesov, ki so jih doslej pripisovali samo ljudem in človeku sorodnim opicam. Homo sapiens ni edini, ki je sposoben kaj iznajti in načrtovati ter plansko delovati. Veliko živali ima iste sposobnosti in lahko  komunicira z ljudmi. In še: živali imajo dober spomin.

Kar vedo lastniki psov že od nekdaj, sedaj potrjuje še znanost: psi lahko glasovnim vzorcem pripišejo določene pojme. Že leta 1999 je pes Rico pasme border collie osupnil gledalce oddaje Wetten dass …, s tem ko je glasove in besede povezal s pripadajočimi igračami. Raziskovalci inštituta Max-Planck so testirali Ricovo inteligenco in ugotovili, da si pes lahko besede zapomni prav tako hitro kot majhen otrok.

Britanski znanstveniki so presenečeni nad odkritjem neznanega insekta, ki so ga našli v različnih delih Londona.

Majhen, rdeče-črn hrošč se je prvič pojavil leta 2007 v muzeju naravne zgodovine Wildlife Garden, nato pa je postal eden najpogostejših insektov londonskih vrtov.

Kot kaže, je hrošč neškodljiv, a strokovnjaki menijo, da obstaja možnost, da se bo že v zelo kratkem času razširil po vsej Veliki Britaniji.

Pred približno 40.000 leti so iz Afrike v Evropo prišli kromanjonci, prvi ljudje z okostjem, podobnim modernemu človeku.

Skupina genetikov pod vodstvom Guida Barbujania in Davida Caramellia z univerz v Ferrari in Firencah je dokazala, da je imel predstavnik vrste kromanjoncev, ki je živel pred približno 28.000 leti v južni Italiji, tako genetsko kot anatomsko enako okostje kot moderni človek.

Nafta podpira v tem trenutku večino področij našega življenja, vendar ne verjamem, da se vsi tega ravno zavedamo. Tukaj želim na kratko opisati, kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti in dejstva, na katerh temelji moje videnje.

Vrhunec črpanja nafte (tuja fraza Peak oil) je nastopil v večini zahodnih držav, vključno z Rusijo, velika verjenost je, da se je zgodil tudi v Saudski Arabiji, največji svetovni proizvajalki. V svetovnem merilu po mojih predvidevanjih vrhunec lahko pričakujemo zelo verjetno do 2010, v primeru da začnemo črpati na Severnem polu pa se to (količinsko, ne pa cenovno) morda zavleče morda do 2015, vendar takrat ne bo pogojev za znižanje cene pod 150 $/sod. Cene ne bodo mogle biti nižje zaradi visokih stroškov črpanja, ki jih bodo prinesle zelo zahtevne razmere na verjetnih novih nahajališčih.

Teleskopi, katerih sposobnost je gledanje v preteklost tudi do 12 milijard svetlobnih let, so opazili tovarno zvezd – galaksijo, ki proizvaja do 4000 zvezd na leto. Sveže odkrita galaksija naj bi proizvajala toliko zvezd, da se je zanjo uveljavilo ime Baby Boom.

Če primerjamo galaksijo Baby Boom, ki proizvede 4000 zvezd na leto, z našo galaksijo Rimsko cesto (Milky Way), ki proizvede povprečno le deset zvezd na leto, ugotovimo, da je ime na mestu. "Galaksija proizvaja ogromno zvezd, in to naenkrat," je dejal Peter Capak iz znanstvenega centra Spitzer v Kaliforniji.