V prehrani šimpanzov morda tiči ključ tudi do človekovega zdravja
V medicinskih poskusih uporabljamo šimpanze, ker so najbolj podobni ljudem. Ampak če so nam tako podobni, zakaj jih izrabljamo samo za zdravljenje svojih bolezni, ki smo si jih sami nakopali z nezdravim življenjem? Zakaj se ne bi od njih tudi česa naučili – denimo zdravega načina življenja in prehranjevanja?
Šimpanzi so zelo podobni ljudem. Raziskovalci z Inštituta za komunikacijo med šimpanzi in ljudmi na Washingtonski univerzi (WCU) so po podrobni proučitvi obnašanja šimpanzov postali prepričani, da so ta bitja veliko inteligentnejša, kot si mislimo. Menijo, da imajo šimpanzi svoj jezik in svojo kulturo, na kar niti ne pomislimo, najbrž zato, ker šimpanzi ne govorijo.
ŠIMPANZI SO LJUDSTVO
Toda šimpanzi uporabljajo svoj lasten znakovni jezik, ki ga znanstveniki proučujejo že več kot tri desetletja. Raziskovalci z WCU so zapisali: »Nova dognanja kažejo, da tehnologija in komunikacija šimpanzov v njihovih skupnostih ustrezata definiciji kulture. Vemo tudi, da so kognitivne zmožnosti šimpanzov zelo podobne našim, tako intelektualno kot emocionalno.
Po vseh definicijah bi morali torej šimpanze kategorizirati kot ljudstvo.« Človeški možgani so zelo podobni možganom šimpanzov. In znanstveniki so ugotovili, da imamo enake 99,4 % DNK, kar pomeni, da smo si ljudje in šimpanzi bolj sorodni kot pa smo oboji sorodni s katero koli drugo živalsko vrsto. Da so si šimpanzi in ljudje zelo podobni, trdi tudi večina medicinskih raziskovalnih inštitutov, ki jih iz tega razloga, žal, uporabljajo za znanstvene poskuse.
Šimpanzi imajo iste krvne skupine A-B-0 kot ljudje, zato laboratorijske šimpanze uporabljajo pri testiranju kompatibilnosti presaditvenih tkiv, raziskavah v zvezi s hepatitisom in drugih medicinskih študijah. Šimpanzi igrajo ključno vlogo tudi v biomedicinskih raziskavah za razumevanje, zdravljenje in preprečevanje infekcijskih bolezni, kot so aids, hepatitis in malarija, ter kroničnih degenerativnih motenj osrednjega živčnega sistema, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva bolezen.
Zaradi velike filogenetske podobnosti šimpanzov z ljudmi na njih testirajo varnost in učinkovitost novih zdravil in cepiv, pa tudi nove metode zdravljenja človeških nalezljivih in genetskih bolezni.
ALI NAJ BI JEDLI KOT ŠIMPANZI?
Če smo si šimpanzi in ljudje res tako sorodni, in če je proučevanje te sorodnosti tako ključno za naše zdravje, zakaj jih ne bi raziskovali v obe smeri? Namesto da na šimpanze samo prenašamo svoje najhujše človeške bolezni, bi se od njih morda lahko tudi česa naučili. Namesto da njih delamo bolne, zakaj ne bi sebe naredili zdrave? Zakaj ne bi vsaj poizkusili njihovega načina prehranjevanja?!
Tako se sprašuje magistrica Victoria Boutenko, Američanka ruskega porekla, v svoji knjigi Zeleno za življenje (Green for Life). Ko se je poglobila v literaturo o šimpanzih ter se o njih pozanimala iz prve roke (obiskala je tri velike živalske vrtove s šimpanzi in govorila z mnogimi ljudmi, ki skrbijo zanje), je Boutenkova odkrila fascinantne podatke o šimpanzih, ki so docela spremenili njen pogled na te živali.
Šimpanzi se lahko naučijo znakovnega jezika, ki ga uporabljajo gluhonemi ljudje. Lahko izumijo nove in kombinirajo že obstoječe znake, razumejo izgovorjene besede, prevedejo različne besede v svoj znakovni jezik ter samostojno prenesejo svoje znakovne veščine na naslednjo generacijo. Konverzacijske študije so tudi pokazale, da šimpanzi začnejo in vodijo pogovore zelo podobno kot ljudje. Ko vidimo, kako pametni so, je zelo žalostno, da na tisoče šimpanzov životari v tesnih zaprtih kletkah v medicinskih laboratorijih.
In poleg tega je naše zdravje kljub vsem znanstvenim raziskavam vedno slabše. Mnogi nutricionisti povezujejo človekove zdravstvene težave s pomanjkljivo prehrano. Ljudje smo izgubili svoj naraven način prehranjevanja, zato je izjemno pomembno, da je na tem svetu življenjska vrsta, ki nam je zelo podobna in od katere se lahko učimo.
S spoznavanjem prehranjevalnih navad šimpanzov lahko bolje razumemo svoje prehranske potrebe.
Antropologinja Jane Goodall, svetovno znana raziskovalka šimpanzov, je te živali 45 let proučevala v nacionalnem parku Gombe v Tanzaniji, kjer se večine šimpanzov še ni dotaknila civilizacija. Tako lahko pridemo do odgovorov na najbolj pomembna vprašanja o tem, kakšna je izvorno bila človeška prehrana in katera hrana je za nas najbolj zdrava.
Prehrano šimpanzov večinoma sestavljata sadje in zelena zelenjava. V slednjo ne sodi korenasta zelenjava, niti sadeži, kot so kumare, paradižnik, bučke in paprika. Šimpanzi jedo korenasto zelenjavo samo v primeru suše ali lakote.
Jane Goodall je ugotovila, da šimpanzi glede na letni čas porabijo od 25 od 50 % časa v hranjenju z zeleno zelenjavo. 2 do 7 % odstotkov njihove prehrane so stebla in bolj vlaknati deli rastlin ter lubje. Ko drevje cvete, marca in aprila, pojedo do 10 % cvetov. Šimpanzi ne jedo veliko oreškov, v njihovi prehrani pa je do 5 % semen. Jedo pa tudi, zlasti v novembru, majhne količine žuželk in majhnih živali, vendar je ta del njihove prehrane nereden in nebistven, saj včasih več mesecev ne zaužijejo nobene živalske hrane, ne da bi zaradi tega trpelo njihovo zdravje. Druge raziskave so pokazale, da divji šimpanzi pojedo največ 1 % žuželk in drugih živali.
VELIKO ZELENE ZELENJAVE
Zaradi stereotipa šimpanza z banano ali pomarančo v rokah ljudje zmotno mislijo, da te opice jedo le sadje. Tudi za Boutenkovo je bilo pravo odkritje spoznanje, da zelena zelenjava zavzema skoraj polovico njihovega jedilnika. Tako je prišla do ugotovitve, da bi morali ljudje jesti veliko več zelene zelenjave, kot se sicer priporoča.
Primerjava prehrane povprečnega Američana in prehrane divjih šimpanzov (glej sliko) pokaže, da si nista podobni prav v ničemer. Ljudje večinoma uživamo stvari, ki jih šimpanzi sploh ne jedo – kuhana škrobnata živila, olja, maslo, jogurt, sir, hamburgerje ipd. Večina naše zelenjave je korenaste, medtem ko šimpanzi v divjini skoraj nikoli ne jedo korenaste zelenjave. V človeški prehrani se je najbolj drastično zmanjšal delež zelene zelenjave.
Iz primerjave prehrane povprečnega Američana in prehrane tipičnega presnojedca (glej sliko) je razvidno, da presna prehrana predstavlja veliko izboljšanje glede na običajno prehrano. Vse sestavine v presni prehrani so nekuhane ter polne encimov in vitaminov, tako da je presna hrana v primerjavi z običajno zahodnjaško prehrano prava revolucija. Zato se mnogi ljudje na presni dieti takoj boljše počutijo.
Vidimo, da presnojedci jedo veliko sadja, zlasti če upoštevamo, da med sadje oziroma sadeže sodijo tudi paprika, kumare, bučke in paradižnik. Ampak čeprav presnojedci povprečno pojedo znatno več zelene zelenjave od ljudi s povprečno zahodnjaško prehrano, tovrstna zelenjava skoraj nikoli ne zavzema 45 odstotkov njihove prehrane.
Namesto manjkajoče zelene zelenjave večina presnojedcev uživa velike količine sadja, oreškov in semen.
Mnogi med njimi uporabljajo oreške kot nadomestek za ogljikove hidrate, zlasti kadar poskušajo kuhane jedi nadomestiti s presnimi sestavinami, v oreških pa je 70 do 80 % maščobe. Presnojedci pojedo tudi več olj in avokada, ker si z njimi začinijo solate, svojo glavno jed. Velik delež v prehrani tipičnega presnojedca zavzema tudi korenasta zelenjava, večinoma zaradi pripravljanja sokov. Korenasta zelenjava je tudi slajša od zelene in zato obsega velik del presnih solat.
Če vse to upoštevamo in primerjamo prehrano tipičnega presnojedca s prehrano šimpanzov, vidimo, da bi lahko svojo prehrano še izboljšali na dva načina: jesti moramo več zelene zelenjave ter manj oreškov, semen in olj.
JEDO ŽE ZJUTRAJ IN NE ZVEČER
Še en pomemben vidik prehranjevanja šimpanzov je, da nikoli ne jedo pozno popoldne ali zvečer. Vstanejo že zelo zgodaj, ob prvem svitanju zore. Ko zapustijo svoja legla, se nekaj minut čistijo, potem pa začnejo iskati hrano. Šimpanzi se morajo zelo potruditi, da pridejo do svoje hrane, povzpeti se morajo na mnoga drevesa ali prečesati veliko nizkega rastlinja. Največkrat zjutraj jedo sadje in malo listov.
Čez kake štiri ure si za uro ali dve odpočijejo, se igrajo ali spijo na soncu. Potem spet začnejo iskati hrano in jedo večinoma zeleno zelenjavo do treh ali štirih popoldne, ko se začnejo čistiti in pripravljati za nočno spanje. Naše prehranjevalne navade so povsem drugačne. Velikokrat damo prvo stvar v usta šele okoli poldneva ali še pozneje, zvečer pa si privoščimo obilen obrok. Že samo s tem, da ne jemo več ničesar po šesti uri popoldne, lahko dosežemo pozitivne učinke in se tudi znebimo nekaj odvečne teže. A. K.
HVALNICA ZELENEMU NAPITKU
Avtorica knjige Zeleno za življenje, Victoria Boutenko, je »izumila« osvežilni napitek, mešanico sadja in zelene zelenjave, ki prinaša številne koristi za človekovo zdravje. Na podlagi pozitivnih izkušenj mnogih ljudi mu je Boutenkova napisala »hvalnico« v desetih točkah:
1 Zeleni napitki so zelo hranljivi. Njihovo razmerje je optimalno za človekovo uživanje: okoli 60 % zrelega organsko pridelanega sadja, pomešanega z okoli 40 % organsko pridelane zelene zelenjave.
2 Zeleni napitki so lahko prebavljivi. Če jih dobro zmiksamo, se vse dragocene hranilne snovi v sadju in zelenjavi homogenizirajo oziroma razdelijo v dovolj majhne delce, da jih telo lahko asimilira. To je pomembno, ker smo ljudje s časom v veliki meri izgubili sposobnost žvečenja in asimiliranja čvrste zelenjave, zeleni napitki pa se dobesedno začnejo absorbirati v naših ustih.
3 Zeleni napitki so za razliko od sokov popolna hrana, ker v sebi ohranjajo vlaknine.
4 Zeleni napitki sodijo med najbolj okusne jedi za vse ljudi vseh starosti. Z razmerjem sadja in zelenjave 60 proti 40 v aromi prevlada okus sadja, zelena zelenjava pa ji doda prijetno pikantnost in tako uravnovesi sladkost sadja.
5 Če na dan popijemo dve ali tri skodelice zelenih napitkov, tako zaužijemo dovolj hranilne zelene zelenjave, ki se v telesu dobro asimilira. Mnogi ljudje in tudi številni presnojedci namreč ne zaužijejo dovolj zelene zelenjave. Molekula klorofila ima samo en drugačen atom od molekule človeške krvi. Nutricionistka dr. Ann Wigmore pravi, da je uživanje klorofila kakor prejemanje transfuzije zdrave krvi.
6 Zeleni napitki so enostavni za pripravo in ne zahtevajo veliko pomivanja posode. Mnogi ljudje ne uživajo redno zelenih sokov ravno zato, ker ne želijo izgubiti veliko časa s pripravo zelenih sokov in čiščenjem po sočenju, ali pa z vožnjo do lokala s svežimi sokovi.
7 Zeleni napitki so popolna hrana za otroke vseh starosti, vključno z dojenčki po šestih mesecih, ko jim damo prvo hrano razen materinega mleka. Seveda pa moramo biti previdni in količino napitkov povečevati počasi, da se izognemo alergijam na hrano.
8 Če uživamo zeleno zelenjavo v obliki zelenih napitkov, lahko močno zmanjšamo porabo olj in soli v naši prehrani.
9 Z rednim pitjem zelenih napitkov si ustvarimo dobro navado uživanja zelene zelenjave. Mnogi ljudje po nekaj tednih pitja zelenih napitkov razvijejo tudi okus za zeleno zelenjavo.
10 Sveže zelene napitke vam lahko pripravijo v vsakem lokalu s svežimi sokovi, trgovini z zdravo hrano ali restavraciji, kjer imajo posluh za zdravo prehranjevanje. Naredite kopijo tega članka in ga pokažite v vašem lokalu s svežimi sokovi.
Igrajte se s pripravo zelenih napitkov in odkrili boste mnoge radosti in koristi tega čudovitega, okusnega in hranljivega dodatka vašemu jedilniku.
Okusne kombinacije:
Mango in peteršilj
2 velika manga
1 šopek peteršilja
voda
Breskve in špinača
6 breskev
2 pesti špinačnih listov
voda
Mango in zeli
2 manga
1 prgišče metlike, kopriv, tolščaka ipd.
voda
Jagode, banane in zelena solata
1 skodelica jagod
2 banani
polovico zelene solate
voda
Jabolka, ohrovt in limona
4 jabolka
sok polovice limone
4–5 listov ohrovta
voda
Kivi, banana in zelena
4 zelo zreli kiviji
1 zrela banana
3 stebla zelene
voda
Hruške, ohrovt in meta
4 zrele hruške
4–5 listov ohrovta
pol šopka mete
voda
Male banane in špinača
10 malih banan
2 pesti špinačnih listov
voda
Hruške, maline in ohrovt
3 hruške (boskova steklenka)
1 pest malin
4–5 listov ohrovta
voda
V prehrani šimpanzov morda tiči ključ tudi do človekovega zdravja
