Piše: A. K. v novih Misterijih www.misteriji.si

V prehrani šimpanzov morda tiči ključ tudi do človekovega zdravja
V medicinskih poskusih uporabljamo šimpanze, ker so najbolj po­dobni ljudem. Ampak če so nam tako podobni, zakaj jih izrabljamo samo za zdravljenje svojih bolezni, ki smo si jih sami nakopali z ne­zdra­vim življenjem? Zakaj se ne bi od njih tudi česa naučili – denimo zdravega načina življenja in prehranjevanja?

Šimpanzi so zelo podobni ljudem. Raziskovalci z Inštituta za komunikacijo med šimpanzi in ljudmi na Washingtonski univerzi (WCU) so po podrobni pro­u­čitvi obnašanja šimpanzov postali pre­pri­čani, da so ta bitja veliko inteligentnejša, kot si mislimo. Menijo, da imajo šimpanzi svoj jezik in svojo kulturo, na kar niti ne po­mislimo, najbrž zato, ker šimpanzi ne govo­rijo.

ŠIMPANZI SO LJUDSTVO
Toda šimpanzi upo­rabljajo svoj lasten zna­kovni jezik, ki ga znan­stveniki proučujejo že več kot tri desetletja. Raziskovalci z WCU so zapisali: »Nova do­gnanja kažejo, da tehnologija in komunikacija šimpanzov v nji­hovih skupnostih ustrezata definiciji kulture. Vemo tudi, da so kognitivne zmožnosti šimpanzov zelo podobne našim, tako intelektualno kot emocionalno.

Po vseh de­finicijah bi morali torej šimpanze ka­te­gorizirati kot ljudstvo.« Človeški možgani so zelo podobni možganom šimpanzov. In znanstveniki so ugotovili, da imamo enake 99,4 % DNK, kar pomeni, da smo si ljudje in šim­panzi bolj sorodni kot pa smo oboji s­orodni s katero koli drugo živalsko vrsto. Da so si šimpanzi in ljudje zelo po­dobni, trdi tudi večina medicinskih ra­zi­skovalnih inštitutov, ki jih iz tega raz­loga, žal, uporabljajo za znanstvene po­sku­se.

Šimpanzi imajo iste krvne skupine A-B-0 kot ljudje, zato laboratorijske šimpanze uporabljajo pri testiranju kompatibilnosti presaditve­nih tkiv, raziskavah v zvezi s hepatitisom in drugih medicinskih študijah. Šimpanzi igrajo ključ­no vlogo tudi v biomedicinskih razi­skavah za razumeva­nje, zdravljenje in pre­­prečevanje infekcij­skih bolezni, kot so aids, hepatitis in malarija, ter kronič­nih degenerativnih motenj osrednjega živč­nega sistema, kot sta parkinsonova in alz­heimerjeva bolezen.

Zaradi velike filogenetske podobnosti šimpanzov z ljudmi na njih testirajo varnost in učinkovitost novih zdravil in ce­piv, pa tudi nove metode zdravljenja člo­veš­kih nalezljivih in genetskih bolezni.

ALI NAJ BI JEDLI KOT ŠIMPANZI?
Če smo si šimpanzi in ljudje res tako so­rodni, in če je proučevanje te sorodnosti tako ključno za naše zdravje, zakaj jih ne bi raziskovali v obe smeri? Name­sto da na šimpanze samo prenašamo svo­­je najhujše človeške bolezni, bi se od njih morda lahko tudi česa naučili. Na­me­sto da njih delamo bolne, zakaj ne bi sebe naredili zdrave? Zakaj ne bi vsaj po­izkusili njihovega načina prehranjevanja?!

Tako se sprašuje magistrica Victoria Boutenko, Američanka ruskega porekla, v svoji knjigi Zeleno za življenje (Green for Life). Ko se je poglobila v literaturo o šimpanzih ter se o njih pozanimala iz prve roke (obiskala je tri velike živalske vrto­ve s šimpanzi in govorila z mnogimi ljud­mi, ki skrbijo zanje), je Boutenkova odkrila fascinantne podatke o šimpanzih, ki so docela spremenili njen pogled na te živali.

Šimpanzi se lahko naučijo znakovnega jezika, ki ga uporabljajo gluhonemi ljudje. Lahko izumijo nove in kombini­ra­jo že obstoječe znake, razumejo izgo­vor­jene besede, prevedejo različne besede v svoj znakovni jezik ter samo­stojno prenesejo svoje znakovne veščine na naslednjo generacijo. Konverzacijske študije so tudi pokazale, da šimpanzi začnejo in vodijo pogovore zelo podobno kot ljudje. Ko vidimo, kako pametni so, je zelo žalostno, da na tisoče šimpanzov živo­tari v tesnih zaprtih kletkah v medicinskih laboratorijih.

In poleg tega je naše zdravje kljub vsem znanstvenim raziskavam vedno slabše. Mnogi nutricionisti povezujejo člo­vekove zdravstvene težave s pomanj­kljivo prehrano. Ljudje smo izgubili svoj naraven način prehranjevanja, zato je izjemno pomembno, da je na tem svetu življenjska vrsta, ki nam je zelo podobna in od katere se lahko učimo.
S spoznavanjem prehranjevalnih navad šimpanzov lahko bolje razumemo svoje prehranske potrebe.

Antropologi­nja Jane Goodall, svetovno znana razi­sko­valka šimpanzov, je te živali 45 let pro­učevala v nacionalnem parku Gom­be v Tanzaniji, kjer se večine šimpanzov še ni dotaknila civilizacija. Tako lahko pridemo do odgovorov na najbolj po­mem­b­na vprašanja o tem, kakšna je izvorno bila človeška prehrana in katera hrana je za nas najbolj zdrava.
Prehrano šimpanzov večinoma se­stav­ljata sadje in zelena zelenjava. V sled­njo ne sodi korenasta zelenjava, niti sadeži, kot so kumare, paradižnik, buč­ke in paprika. Šimpanzi jedo korenasto ze­lenjavo samo v primeru suše ali lako­te.

Jane Goodall je ugotovila, da šimpanzi glede na letni čas porabijo od 25 od 50 % časa v hranjenju z zeleno zelenjavo. 2 do 7 % odstotkov njihove prehrane so stebla in bolj vlaknati deli rastlin ter lubje. Ko drevje cvete, marca in aprila, pojedo do 10 % cvetov. Šimpanzi ne jedo veliko oreškov, v njihovi prehrani pa je do 5 % semen. Jedo pa tudi, zlasti v novem­bru, majhne količine žuželk in majh­nih živali, vendar je ta del njihove prehrane nereden in nebistven, saj včasih več me­secev ne zaužijejo nobene živalske hra­ne, ne da bi zaradi tega trpelo njihovo zdra­v­je. Druge raziskave so pokazale, da div­ji šimpanzi pojedo največ 1 % žuželk in drugih živali.

VELIKO ZELENE ZELENJAVE
Zaradi stereotipa šimpanza z banano ali pomarančo v rokah ljudje zmotno mi­slijo, da te opice jedo le sadje. Tudi za Boutenkovo je bilo pravo odkritje spo­znanje, da zelena zelenjava zavzema skoraj polovico njihovega jedilnika. Tako je prišla do ugotovitve, da bi mora­li ljudje jesti veliko več zelene zelenjave, kot se sicer priporoča.

Primerjava prehrane povprečnega Američana in prehrane divjih šimpanzov (glej sliko) pokaže, da si nista po­dob­ni prav v ničemer. Ljudje večinoma uživa­mo stvari, ki jih šimpanzi sploh ne jedo – kuhana škrobnata živila, olja, maslo, jo­gurt, sir, hamburgerje ipd. Ve­čina naše zele­njave je korenaste, med­tem ko šim­pan­­zi v divjini skoraj nikoli ne jedo korena­ste zelenjave. V človeški prehrani se je naj­bolj drastično zmanjšal delež zelene zelenjave.

Iz primerjave prehrane povprečnega Američana in prehrane tipičnega presnojedca (glej sliko) je razvidno, da presna prehrana predstavlja veliko iz­bolj­ša­nje glede na običajno prehrano. Vse se­stavine v presni prehrani so nekuhane ter polne encimov in vitaminov, tako da je presna hrana v primerjavi z običajno za­hodnjaško prehrano prava revolucija. Zato se mnogi ljudje na presni dieti takoj boljše počutijo.

Vidimo, da presnojedci jedo veliko sadja, zlasti če upoštevamo, da med sadje oziroma sadeže sodijo tudi paprika, kumare, bučke in paradižnik. Ampak čeprav presnojedci povprečno pojedo znatno več zelene zelenjave od ljudi s pov­prečno zahodnjaško prehrano, to­vrst­na zelenjava skoraj nikoli ne zavzema 45 odstotkov njihove prehrane.
Namesto manjkajoče zelene zelenja­ve večina presnojedcev uživa velike ko­ličine sadja, oreškov in semen.

Mnogi med njimi uporabljajo oreške kot nado­mes­tek za ogljikove hidrate, zlasti kadar poskušajo kuhane jedi nadomestiti s presnimi sestavinami, v oreških pa je 70 do 80 % maščobe. Presnojedci pojedo tudi več olj in avokada, ker si z njimi začinijo solate, svojo glavno jed. Velik de­lež v prehrani tipičnega presnojedca zavzema tudi korenasta zelenjava, veči­noma zaradi pripravljanja sokov. Korenasta zelenjava je tudi slajša od zelene in zato obsega velik del presnih solat.

Če vse to upoštevamo in primerjamo prehrano tipičnega presnojedca s prehrano šimpanzov, vidimo, da bi lahko svo­jo prehrano še izboljšali na dva nači­na: jesti moramo več zelene zelenjave ter manj oreškov, semen in olj.

JEDO ŽE ZJUTRAJ IN NE ZVEČER
Še en pomemben vidik prehranjeva­nja šimpanzov je, da nikoli ne jedo po­zno popoldne ali zvečer. Vstanejo že ze­lo zgodaj, ob prvem svitanju zore. Ko za­pustijo svoja legla, se nekaj minut čistijo, potem pa začnejo iskati hrano. Šimpanzi se morajo zelo potruditi, da pridejo do svoje hrane, povzpeti se morajo na mno­ga drevesa ali prečesati veliko nizkega rastlinja. Največkrat zjutraj jedo sadje in malo listov.

Čez kake štiri ure si za uro ali dve odpočijejo, se igrajo ali spijo na son­cu. Potem spet začnejo iskati hrano in jedo večinoma zeleno zelenjavo do treh ali štirih popoldne, ko se začnejo či­sti­ti in pripravljati za nočno spanje. Naše prehranjevalne navade so povsem drugačne. Velikokrat damo prvo stvar v usta šele okoli poldneva ali še pozneje, zvečer pa si privoščimo obilen obrok. Že samo s tem, da ne jemo več ničesar po šesti uri popoldne, lahko dosežemo pozitivne učinke in se tudi znebimo nekaj odvečne teže.
A. K.   

HVALNICA ZELENEMU NAPITKU
Avtorica knjige Zeleno za življenje, Victoria Boutenko, je »izumila« osvežilni napitek, mešanico sadja in zelene zelenjave, ki prinaša številne ko­risti za človekovo zdravje. Na pod­la­gi pozitivnih izku­šenj mnogih ljudi mu je Boutenkova napisala »hvalnico« v desetih točkah:

1 Zeleni napitki so zelo hranljivi. Njihovo razmerje je optimalno za človekovo uži­vanje: okoli 60 % zrelega organsko pridelanega sadja, pome­ša­nega z okoli 40 % organ­sko pridela­ne zelene zelenjave.

2 Zeleni napitki so lahko prebav­ljivi. Če jih dobro zmiksamo, se vse dragocene hranilne snovi v sadju in ze­­lenjavi homogenizirajo oziroma raz­­delijo v dovolj majhne delce, da jih telo lahko asimilira. To je pomembno, ker smo ljudje s časom v veliki meri izgubili sposobnost žve­čenja in asimiliranja čvrs­te zelenjave, zeleni napitki pa se dobesedno začnejo absorbirati v naših ustih.

3 Zeleni napitki so za razliko od sokov popolna hrana, ker v sebi ohranjajo vlaknine.

4 Zeleni napitki sodijo med najbolj okusne jedi za vse ljudi vseh staro­sti. Z razmerjem sadja in zelenjave 60 pro­ti 40 v aromi prevlada okus sadja, ze­lena zelenjava pa ji doda prijetno pikant­nost in tako uravnovesi sladkost sadja.

5 Če na dan popijemo dve ali tri skodelice zelenih napitkov, tako zaužijemo dovolj hranilne zelene zele­nja­ve, ki se v telesu dobro asimilira. Mnogi ljudje in tudi številni presnojedci namreč ne zaužijejo dovolj zelene zelenjave. Molekula klorofila ima samo en drugačen atom od molekule človeške krvi. Nutricionistka dr. Ann Wigmore pravi, da je uživanje klorofila kakor prejemanje transfuzije zdrave krvi.

6 Zeleni napitki so enostavni za pripravo in ne zahtevajo veliko pomiva­nja posode. Mnogi ljudje ne uživajo redno zelenih sokov ravno zato, ker ne želijo izgubiti veliko časa s pripravo zelenih sokov in čiščenjem po sočenju, ali pa z vožnjo do lokala s svežimi sokovi.

7 Zeleni napitki so popolna hrana za otroke vseh starosti, vključ­no z do­jenč­ki po šestih mesecih, ko jim damo prvo hra­no razen materinega mleka. Se­veda pa moramo biti previdni in količi­no napitkov povečevati po­časi, da se iz­og­nemo alergijam na hrano.

8 Če uživamo zeleno zelenjavo v obliki zelenih napitkov, lahko močno zmanj­šamo porabo olj in soli v naši prehrani.

9 Z rednim pitjem zelenih napitkov si ustvarimo dobro navado uživanja zelene zelenjave. Mnogi ljudje po nekaj tednih pitja zelenih napitkov razvijejo tudi okus za zeleno zelenjavo.

10 Sveže zelene napitke vam lahko pripravijo v vsakem lokalu s sve­žimi sokovi, trgovini z zdravo hrano ali restavraciji, kjer imajo posluh za zdravo prehranjevanje. Naredite kopijo tega članka in ga pokažite v vašem lokalu s svežimi sokovi.
Igrajte se s pripravo zelenih napit­kov in odkrili boste mnoge radosti in koristi tega čudovitega, okusnega in hranljivega dodatka vašemu jedil­niku.

Okusne kombinacije:

Mango in peteršilj
2 velika manga
1 šopek peteršilja
voda

Breskve in špinača
6 breskev
2 pesti špinačnih listov
voda

Mango in zeli
2 manga
1 prgišče metlike, kopriv, tolščaka ipd.
voda

Jagode, banane in zelena solata
1 skodelica jagod
2 banani
polovico zelene solate
voda

Jabolka, ohrovt in limona
4 jabolka
sok polovice limone
4–5 listov ohrovta
voda

Kivi, banana in zelena
4 zelo zreli kiviji
1 zrela banana
3 stebla zelene
voda

Hruške, ohrovt in meta
4 zrele hruške
4–5 listov ohrovta
pol šopka mete
voda

Male banane in špinača
10 malih banan
2 pesti špinačnih listov
voda

Hruške, maline in ohrovt
3 hruške (boskova steklenka)
1 pest malin
4–5 listov ohrovta
voda

A. K.