Nafta podpira v tem trenutku večino področij našega življenja, vendar ne verjamem, da se vsi tega ravno zavedamo. Tukaj želim na kratko opisati, kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti in dejstva, na katerh temelji moje videnje.

Vrhunec črpanja nafte (tuja fraza Peak oil) je nastopil v večini zahodnih držav, vključno z Rusijo, velika verjenost je, da se je zgodil tudi v Saudski Arabiji, največji svetovni proizvajalki. V svetovnem merilu po mojih predvidevanjih vrhunec lahko pričakujemo zelo verjetno do 2010, v primeru da začnemo črpati na Severnem polu pa se to (količinsko, ne pa cenovno) morda zavleče morda do 2015, vendar takrat ne bo pogojev za znižanje cene pod 150 $/sod. Cene ne bodo mogle biti nižje zaradi visokih stroškov črpanja, ki jih bodo prinesle zelo zahtevne razmere na verjetnih novih nahajališčih.

Do tega trenutka je svetovna cena je dosegla že 147 $/sod in ne kaže več tako velikega trenda rasti. Po mojem opazovanju je ceno napihoval predvsem strah v zvezi z obeti krize na Bližnjem vzhodu, vendar bi brez te vzpodbude šla cena še preje navzdol. Osnovno spoznanje je, da je ceno začelo zavirati predvsem pešanje svetovnega gospodarstva. Ta nivo cen, pa tudi recimo že 110$/sod, je dolgoročno velik pritisk na možnost rasti. Zaradi tendecioznih komentarjev gospodarskih strokovnjakov v bližnji preteklosti so podjetja s potrošnimi izdelki še delno čakala na padec cene nafte. To je mogoče glede na denarne rezerve počenjati leto, morda dve, potem pa morajo prilagoditi cene, če hočejo preživeti. Zaključek čakanja se dogaja zdaj in bo vedno bolj izrazit.

Moja napoved je, da rast cene nafte še ni končana, vendar trenutno lahko pričakujemo še možnost padca cene do skoraj 120$/sod. Izrazito zaviralna cena bo dosežena pri ceni okoli 180 $/sod.

Po sedanji stagnaciji rasti cene lahko v kratkem pričakujemo dolgoročno doseganje cenovnega dna in od tam naprej rast cene nekje okoli 2-4 $/mesec ali celo več. Po doseženi zaviralni ceni se bo vzpostavilo kratkotrajno (eno leto do dve) ravnotežno stanje. To bo zaradi res velikega zmanjšanja porabe v svetu, vendar zaradi zmanjšanja porabe ni pričakovati velikega padca cen, saj se proizvajaci zavedajo, da morajo iz bornih ostakov nafte v zemlji potegniti čim več, po drugi strani se bo OPECU večal monopol in bo vedno bolj uveljavljal svojo voljo in zmanševal kvoto za ohranjanje cene.

Nafta bo žal zaradi svojih izrednih lastnosti ostala daleč najbolj učinkovit energent in je nič ne more izriniti kot najbolj iskano blago.

Do leta 2020 lahko pričakujemo največjo ceno nafte nekje pri 300$/sod, kar bo dovolj visoka cena, da se družba preoblikuje na novih temeljih in začne živeti pretežno z rešitvami, ki se bodo izogibale nafti.

Videli smo zares hiter dvig cene od 70$/sod pa do 130$/sod. Vse se je dogajalo tako hitro, da se gospodarstvo ni še niti dobro zavedlo, kaj to pomeni. Moja naloga ni, da delam tukaj panika v povezavi z pretečim stanjem, pač pa da pokažem na pot , ki nas lahko reši. Vsakemu, ki se malo spozna na povezanost globalnega gospodarstva in finačnih trgov mu je hitro jasno, da smo trenutno že v področju visokega alarma za obstoj tehnološke vcivilizacije. Čas teče in vsak mesec se kaže več opehanih velikih podjetij, ki morajo priznati, da so padla pod težo stanja. Gre za padanje domin in v končni fazi za vpliv tudi na naša lastna življenja, kar pomeni na nevarnost, da bodo ljudje varno dobivali pokojnine, da bodo dobivali plače, da bodo dobivali socialno pomoč...

Ta trenutek ni več časa na široko razlagati kaj se vse lahko zgodi, zato vsem polagam na srce naj se zbudijio in zastavijo lasten glas za gradnjo družbe, ki bo pretežno odvisna od načrtnega gospodarstva, kjer bodo končno stopili na vodstvo duhovno prebujeni posamezniki. Ne smemo se več naslanjati pretirano na svetovne trende, pač pa moramo začeti graditi neodvisno od ostalega sveta. Kasneje bodo sledili vsi ostali, ker je nastopil čas sprememb.

Berite moj prispevek Ureditev družbe za prihodnost - trajnostno gospodarjenje v arhivu.

Naj nas v te razburkane časi vodi notranji mir in trdnost.