... ali kako delujejo možgani

V približno 1.500 gramih, kolikor so težki možgani, je prostora za dva do tri pentabajte podatkov. Za primerjavo, toliko podatkov lahko shranimo na tri milijone CD-ploščkov. Možganov ne moremo primerjati niti z najnaprednejšimi izumi računalniške tehnologije. Preplet 100 milijard možganskih celic je več kot le skladišče informacij; ta neverjetni ustroj poraja čustva, vtise, misli, ustvarja spomine, omogoča zaznavanje in intelektualni napredek. In kar je najbolj obetavno, možgani so kot mišice – čim bolj intenzivno jih uporabljamo, tem močneje in bolje delujejo.

Pomnjenje je nedvomno ena najpomembnejših sposobnosti človeka, ki omogoča učenje in intelektualno rast. Nekoč so verjeli, da lahko možgane urimo, dokler smo mladi, z leti pa možganske sposobnosti pešajo in niso več sposobne napredovati. Sposobnosti morda res pešajo, toda znanstveniki dokazujejo, da se možgani nikoli ne nehajo spreminjati in prilagajati.

Le poskrbeti moramo za njihovo rekreacijo – za učenje. Z učenjem se dokazano spreminja zgradba živčnih celic, poveča pa se tudi število sinaps med njimi (sinapse oziroma živčni končiči so posebne reže, s katerimi so živčne celice povezane in med seboj komunicirajo). Nove naloge in novi izzivi so torej najboljši recept za možganski trening.

S pozabljanjem se možgani zavarujejo
Iz trenutnega spomina, ki je resnično kratek – traja le nekaj milisekund, se določeno število informacij preslika v kratkoročni spomin, od koder jih lahko možgani še nekaj minut kasneje brez težav prikličejo. Tako lahko na primer pogledamo v telefonski imenik in odtipkamo številko, ki smo jo prebrali. Če informacije ne vzbudijo posebne pozornosti in jih po prvem stiku ne prikličemo več, se spominska sled zabriše. Pri tem ne gre za pomanjkljivost v delovanju možganov, temveč za njihovo pozitivno, varovalno funkcijo. Če bi si možgani zapomnili prav vsako telefonsko številko, ki smo jo kdaj odtipkali, bi kaj kmalu pregoreli. Naš »možganski hardver« bi se zapolnil s toliko nepomembnimi informacijami, da bi bilo skoraj nemogoče izbrati tiste pomembne med njimi. Namesto da bi ustvarjali zmedo, možgani delujejo kot sito; zapomnijo si le tisto, kar si želijo oziroma kar je pomembno in zanimivo.

Spomini živijo, če z njih redno »brišemo prah«
Ste že kdaj med plačevanjem pozabili kodo bančne kartice, pri sebi pa niste imeli gotovine? Ali strmeli v okence za elektronsko pošto in se jezili zaradi pozabljenega gesla? Vsak dan se srečujemo z množico informacij, gesel in šifer. Da bi pomembne podatke pospravili v predal z nalepko »trajni spomini«, so nujne ponovitve in utrjevanje. V dolgoročni spomin bodo segle le tiste informacije, ki se jih zavestno ali nezavedno trudimo ohraniti, ker so močno čustveno obarvane (na primr rojstni dnevi najbližjih) ali kako drugače pomembne oziroma potrebne.

Če spominov ne »uporabljamo«, slej ali prej zbledijo. Zgodilo se je že, da so ljudje pozabili svoj materni jezik, potem ko ga nekaj desetletij niso uporabljali. Nekaterih stvari pa vendarle ne pozabimo. Nikoli ne bomo pozabili voziti avto ali plavati, ker gre za veščine, ki smo jih osvojili z vadbo in ki so postale avtomatizirane. Strokovno pravimo, da so se zapisale v tako imenovani proceduralni spomin. Če ste nekoč znali plavati, boste torej vedno ujeli ritem, tudi če že leta niste skočili v bazen.

Že v uvodu smo dejali, da lahko delovanje možganov izboljšujemo na različne načine. Preden vam jih predstavimo, opravite kratek test, ki bo pokazal, katero oceno si vaš spomin zasluži v tem trenutku.

Kako dober je vaš spomin?

Prosite sodelavca ali partnerja, da vam počasi, le enkrat in brez glasovnih poudarkov prebere spodnjih 15 besed. Če ob sebi nimate nikogar, ki bi ga lahko prosili za pomoč, besede preberite sami, in sicer na glas. Vedite, da bo ta možnost morda nekoliko popačila rezultate. In kako do njih? Med poslušanjem si poskušajte čim več besed zapomniti, nato jih zapišite. Preizkusa se lotite sproščeni.

HIŠA - TRAVNIK - LABOD - OBČUTEK - VRATA - SONCE - KOZA - PEK - KLAVIR - PODGANA - DESKE - PLATNO - JUHA - KAPA - HRBET

Rezultati:
Če ste pravilno zapisali 10 ali več besed: Čestitke! Vaš spomin je izjemen! Le vsak dvajseti bo dosegel enak rezultat.
Če ste pravilno zapisali 8 ali 9 besed: Vaš spomin je še vedno nad povprečjem.
Pravilnih 5 do 7 besed: Vaše spominske sposobnosti dosegajo zlato sredino.
Pravilne 3 ali 4 besede: Ste dovolj zbrano poslušali? Rezultati niso preveč spodbudni, vendar ni razloga za preplah. K boljšemu uspehu vam bo pomagalo nekaj preprostih nasvetov.

Bistre glave jedo manj sladkarij
Hrana, ki jo uživamo, pomembno vpliva na naše možgane. Z ustrezno hrano in pitjem zadostnih količin vode možganom dovajamo energijo ter poskrbimo za dober spomin in zbranost. Čezmerno uživanje belega sladkorja, bele moke in belega riža ter raznovrstnih slaščic deluje prav nasprotno: možgane uspava. Najpomembnejša živila, ki spodbujajo delovanje možganov, se skrivajo v beljakovinah (meso, ribe, mleko, sir, stročnice, žita), ogljikovih hidratih, ki jih zaužijemo z žiti, sadjem in zelenjavo, v zdravih maščobah (ribe, olivno olje) ter vitaminih in mineralih. Sadje vsebuje neprečiščene sladkorje, ki se med prebavljanjem razgradijo v glukozo, ki je glavni vir energije za možgane. Da bi rešili padec sladkorja, izberite sadje in ne čokolade. In pijte vodo. Voda oskrbuje možgane s hranilnimi snovmi in odnaša odpadne produkte, zato že manjše pomanjkanje oziroma dehidracija oslabi kratkoročni spomin. Da bi ohranili glavo v polni formi, popijte vsaj dva litra vode na dan.

Vitamini za boljši spomin
Slabši spomin je eden od neizogibnih spremljevalcev staranja. Do upada spominskih sposobnosti pride zaradi delovanja prostih radikalov, ki poškodujejo celice v vsem organizmu, tudi v možganih. Proti poškodbam se lahko uspešno borimo s hrano, bogato z antioksidanti, torej sadjem in zelenjavo. Najpomembnejša antioksidanta sta vitamina A in C. Prvi je v mleku, maslu, marelicah, rdečem korenju in drugih živilih z rdečo in oranžno barvo ter v listnati zelenjavi. Nenadomestljiv vitamin C pa zaužijemo z agrumi, paradižnikom, papriko, melono, jagodami in kivijem. Za izboljšanje spomina sta pomembna še dva minerala, železo in cink. Oba najdemo v morski hrani, zato si na dopustu le privoščite sredozemske kulinarične dobrote.

Z gibanjem do »fit« možganov
Ne le zdravo prehranjevanje, tudi gibanje pomaga možganom. Dovolj je že pol ure hitre hoje na dan. Prednosti telesne aktivnosti lahko potrdijo fizično in miselno čile babice in dedki, ki si redno privoščijo gibanje na svežem zraku. Vsakodnevno pospeševanje srčnega utripa pa ne koristi le starostnikom, tudi malčki, ki popoldneve preživljajo na igriščih in ohranjajo »fit« tako svoje telo kot tudi možgane, so dokazano uspešnejši pri miselnih nalogah.

Možgani potrebujejo vedno nove naloge
Za konec še praktičen namig. Učinkovit trik za stimulacijo možganskih celic je uvajanje novosti v dnevno rutino in soočanje z neznanimi izzivi. Če ste desničar, poskušajte čim več opraviti z levico (in obratno, če ste levičar), naučite se rolati ali drsati, vpišite se na tečaj swinga ali katerega drugega plesa, rešujte miselne uganke, igrajte šah, raziskujte neznane kraje in na ulici spregovorite s turistom v jeziku, ki ga le redko uporabljate. Se spomnite igrice spomin? Tudi ta je odlična vadba za možgane. Izzive stopnjujte, prehajajte od lažjih k težjim in ne dovolite, da bi možgane uspavala rutina in avtomatiziranost. Poleg »koristne obremenitve« poskrbite tudi za počitek. Obrazi, podobe, sheme, številke, podatki in informacije, ki jih možgani kot fotografski aparat ujamejo čez dan, potrebujejo čas za obdelavo. Zato možganom pustite, da globlje vsrkajo in selekcionirajo pridobljeno znanje, in se zadnjo noč pred pomembnim izpitom ali službeno obveznostjo nikar ne obremenjujte z »last minute« učenjem ali skrbmi, temveč si privoščite blagodejno sprostitev. Ta bo poskrbela za to, da vam naslednji dan prav nič ne bo ušlo iz glave.

Zdenka Đokić
Nika
www.dnevnik.si