Biološko dinamična metoda pridelovanja hrane
Najdragocenejša zapuščina naših prednikov so kulturne rastline. Šest do osem tisoč let pred Kristusom jih je človek v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom ustvaril iz divje rastočih rastlin. Naša znanost tega ne zna ponoviti. Tisočletja so vsa žita, zelenjavo in sadje, temelj preživetja, naši predniki leto za letom sejali in čuvali, predajali svojim otrokom kot najdragocenejšo zapuščino.
Kulturnih rastlin ne najdemo na travnikih ali v gozdu. Da rastejo in rodijo, potrebujejo negovano zemljo in skrbnika, ki za vsako ve, kdaj sejati, kdaj pospraviti, kako skrbeti, da oblikujejo seme, da bo nova rastlina lahko zdravo rasla v neomejeno bodočnost. Vsaka rastlina je drugo bitje, potrebe so različne, pridelek pa dober le, če jim ustrežemo.
Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Pestrost kulturnih rastlin je bila izjemna in kmet res samostojen.
Danes se s pridelovanjem hrane ukvarja manj kot deset odstotkov ljudi. Večina pridelovanja hrane ne nosi v svoji zavesti. Kulturne rastline so ostale brez svojega varuha, že devetdeset odstotkov smo tako zanemarili in za vedno izgubili. Kmetijstvo se osredotoča na ustvarjanje dobička in semenarstvo je v rokah multinacionalnih koncernov.
Poskus, da z mineralnimi gnojili izsilimo višje pridelke, vodi rastline v bolezni. Bolne, zdravljenja potrebne rastline prinašajo živalim in človeku bolezni ne le zaradi ostankov uporabljenih strupov, temveč predvsem zaradi odsotnosti energij zdravja.
Od misterija na Golgoti je človek bitje JAZa. Za Zemljo je odgovoren. Človeku je vse, kar je potrebno, da bi vlogo gospodarja lahko opravljal, tudi že dano. Talente mora le izkopati. Toda vedenja na materialnost omejene znanosti za razumevanje stiske ne zadoščajo. Razumeti pomaga šele znanost, ki odstira nemerljivo, ki pomaga razumeti, da je napočil čas za preseganje sebe in nesebično aktivno ljubezen. Vsakodnevni problemi nam polagajo v roke skrb za našo zemljo in ostanek naših kulturnih rastlin kot danes morda najpomembnejšo nalogo.
POMOČ RASTLINAM
Nenavadne vremenske razmere, preobilje padavin, obdobja vročine in suše, z umazanijo atmosfere, letal in satelitov zastrt ter s sevanji moten dotok energij kozmosa je za rastline izziv, ki ga komaj še zmorejo. Delo v skladu s kozmičnimi ritmi in biološko-dinamični pripravki krepijo zdravje rastlin. Pogosto pa je potrebno še več.
Koristno je škropljenje s čaji.
Čaj iz velike pekoče koprive krepi zdravje rastlin, čaj iz rmana spodbuja boljšo in stabilno rast, čaj iz prave kamilice je dober za zaščito rastlin, čaj iz regratovih cvetov zmanjšuje kislost zemlje. Čaj iz njivske preslice pomaga proti glivičnim boleznim zaradi obilnih padavin, kot zdravilo pri čebulji muhi, pri gnilobi listov na paradižniku ali krompirju, kot mera proti cvetni moniliji na sadnem drevju. Vsi navedeni čaji v razmaku enega dne so tudi pomoč rastlinam, ki jih poškoduje toča.
Pri pojavu bolhačev pomaga posipanje s kameno moko. Pelinov čaj ali kalijevo milo pomaga pri gosenicah kapusovega belina na zelju. Homeopatsko škropivo iz pepela škodljivcev v osmi D potenci pomaga proti koloradskemu hrošču, polžem, varoji, bramorjem, voluharjem …
In še: rastline potrebujejo vašo pozornost, ljubezen in hvaležnost. Zavest v odgovornost prebujenega gospodarja.
Biološko dinamična metoda pridelovanja hrane
