Živali: pametnejše, kot smo menili do sedaj

četrtek, 28. avgust 2008 @ 05:02 CEST

Živali so pametnejše, kot pa smo mislili do sedaj. Aktualne znanstvene raziskave kažejo, da so številne živali zmožne miselnih procesov, ki so jih doslej pripisovali samo ljudem in človeku sorodnim opicam. Homo sapiens ni edini, ki je sposoben kaj iznajti in načrtovati ter plansko delovati. Veliko živali ima iste sposobnosti in lahko  komunicira z ljudmi. In še: živali imajo dober spomin.

Kar vedo lastniki psov že od nekdaj, sedaj potrjuje še znanost: psi lahko glasovnim vzorcem pripišejo določene pojme. Že leta 1999 je pes Rico pasme border collie osupnil gledalce oddaje Wetten dass …, s tem ko je glasove in besede povezal s pripadajočimi igračami. Raziskovalci inštituta Max-Planck so testirali Ricovo inteligenco in ugotovili, da si pes lahko besede zapomni prav tako hitro kot majhen otrok.

Ko nadarjeni borderski ovčarji slišijo besedo enkrat ali dvakrat, že vedo, kaj določen glasovni vzorec pomeni, nato predmet iščejo in najdejo s pomočjo slik. Besedni zaklad borderske ovčarke Betsy iz Avstrije obsega kar 340 pojmov.

Ko se majhen otrok prvič prepozna v ogledalu, je to za strokovnjake proučevanja obnašanja znak, da je razvil samozavedanje. V ogledalu pa se ne prepoznajo samo ljudje – to lastnost imajo tudi večje opice, sloni, delfini in celo srake.

Srake pa niso edine ptice z inteligenco. Znanstveniki dokazujejo, da se ptice spominjajo preteklih dogodkov. Pri neki vrsti ptic so ugotovili, da si ptica zapomni, da je skrila kos hrane ter kam ga je skrila in ga poišče, preden se pokvari. Nekatere vrste ptic, recimo vrane, upogibajo kose žice v obliko kavljev, da lažje pridejo do hrane, papagaji pa so sposobni celo računati.

Tudi nevretenčarji, kot je hobotnica, so sposobni uporabljati orodje. Zoologi v živalskemu parku Hellabrun v Münchnu so naučili hobotnico, kako dobiti hrano iz zaprtega kozarca z navojem.

Delfin rešil življenje kitu

Na Novi Zelandiji je delfin po imenu Moko rešil dva kita pred gotovo smrtjo. Živali, ki sta zašli v plitvino, je popeljal nazaj na odprto morje.

Nasedlima kitoma glavačema, materi in njenemu mladiču, so člani okoljske organizacije neuspešno poskušali pokazati pot nazaj na odprto morje, vendar pa sta kita vedno znova  zaplavala nazaj na peščeno obalo. Medtem ko so aktivisti izgubljali upanje in razmišljali, da bodo morali kita uspavati, da bi jima prihranili mučno smrt, je iznenada h kitoma priplaval delfin Moko in ju popeljal do kanala, ki je vodil v odprto morje. Okoljevarstveniki predvidevajo, da je Moko zaslišal kita, ki sta klicala na pomoč.

Vir: Freiheit für Tiere, št. 3/2008, prevod: Matej Smodiš

3 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20080827212332496