Pravzaprav bi se knjiga lahko imenovala Prehod duše. Zakaj je tako, se ti razkrije šele v zadnjem poglavju. Založba je sicer marketinško bombastično knjigo poimenovala Slovenska knjiga mrtvih, vendar močno dvomim, da je ta ideja zrasla na avtorjevem zelniku. Ko bo namreč Rak zapustil svoje telo, lahko mirno zapišem, da bo s tistim trenutkom Slovenija dobila svojega (prvega?) vnebovzetega mojstra. Zato je tudi razumljiva njegova želja, za katero verjamem, da mu jo je narekoval Vodnik, naj za časa zemeljskega bivanja ostane anonimen. Pavel Matej Rak je namreč psevdonim.

Bistvo knjige ni v tem, da bi nas naučila obredja in ravnanja ob rojevanju v onostranstvo naših bližnjih, pač pa imamo pred sabo dokument, resnično pričevanje človeka, nekoga izmed nas, ki je prišel do stopnje razvoja, ko se mu v naslednjem življenju ne bo treba več roditi v biološko telo.

Avtor: Dušan
Prevod: Tatjana Malec

Ljubljana miruje v snu,
breze naznanjajo dan
izpod svojih krošenj,
tihotno teče reka mojih ulic,
vonj ženske na vzglavniku
se meša z uzdi puščavskih vetrov,
tonem v objem vsemirja
in nosim njeno telo na oltar večnosti.

"ŠOLO SAMOSPOŠTOVANJA",
sedemmesečni program za odrasle (tri ure tedensko).

IZ VSEBINE ŠOLE:
- zdravljenje samopodobe
- prava ljubezen do sebe
- čustvena avra in vpliv čustveno-avričnih poškodb na življenje
- psihološko ravnovesje in zdravljenje čustvenih bolečin
- kako prepoznati energijsko nasilje v medsebojnih odnosih in se pred njim zavarovati
- energijsko in psihološko osamosvajanje - raztapljanje energijskih popkovin s starši in otroki…
- samospoštovanje in praktično udejanjanje življenjskega smisla
- pomen partnerskega odnosa in harmonija v njem

Z reformacijo, renesanso, humanizmom in odvzemom monopola eni Cerkvi se je v 16. stoletju začel evropski novi red, v kar so bili vključeni tudi Slovenci, je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša. "Primož Trubar in njegovi so slovensko ljudstvo popeljali na pot iskanja možnosti, da bodo svojo slovenskost avtohtono in avtonomno živeli in ustvarjali na domači rodni grudi," je še zapisal Erniša.

Davi ob 3. uri smo kazalce premaknili za eno uro nazaj, torej na 2. uro, in tako prešli na srednjeevropsko računanje časa. Ure bomo spet premaknili 26. marca 2006, ko bomo prešli nazaj na poletni pasovni čas.

PROTI JAPONSKI
-veselo-tragična novica
-obisk mojih najdražjih
-najbolj presenečen obraz v mehiki
-presenetljiv razplet iskanja sponzorjev
-organizacija peacehikers

VESELO-TRAGIČNA NOVICA Po dolgem boju sem dosegel svoj cilj in v svojem malem nahrbtniku imam letalsko karto MEXICO-TOKYO. Kot kaže bom 4. oktobra zvečer pristal na otoku Honšu na letališču NARIKA in spal v hiši japonskih prijateljev, ki so za zdaj še neznanci. Na trenutke se zadnje dni ujamem v razmišljanju: kaj mi prinaša Japonska? Me bodo tudi tam ljudje tako toplo sprejeli? Bom razumel njihov jezik? Kljub intenzivnemu učenju namreč, še vedno ne čutim, da bi lahko v japonščini sproščeno komuniciral. Bom dobil vsak dan svoj obrok hrane in... me bodo neznani ljudje želeli gostiti v svojih hišah, kot me gostijo tukaj?

Dobro - vem, da se bom imel lepo. Vem, da bo šlo vse tako kot gre vedno - vedno bo vse točno tako kot mora biti in vse popolno. Ujamem se pač v razmišljanju... to je očitno del izkušnje, ki se imenuje "biti človeško bitje". Ko se nekje počutimo varni, sprejeti, ljubljeni... pač tega kraja ne želimo zapustiti. In nikjer na svetu se nisem počutil še tako sprejetega kot v zadnjih mesecih v Mehiki. Nikjer me niso imeli ljudje tako radi, nikjer se nisem še tako zaljubil in nikjer nisem ustvaril toliko prijateljstev.

PRIPRAVI: 25 dag kamilic ali gorčične moke
25 dag lanenega semena
20 dag dobrega - domačega olivnega olja
1 žlica grenke soli -lekarna
3 stare žemlje
2 platneni vrečki, 12x20 cm, +5 cm zavih
2 termoforja

Bolnik naj zutraj poje eno žemljo in skodelico puste kaše.
Ob 6 uri in 10 minut naj leže v posteljo, na desno stran. Pripravimo obkladek iz kamilične ali gorčične moke, skuhane v kašo, kamelice vržemo v malo kropa, pustimo minuto in jih damo v platneno vrečko. Topel obkladek damo na desno stran, kjer se nahaja žolčni mehur, pokrijemo s termoforjem in držimo do 12 ure.
Termofor večkrat zamenjamo, vseskozi mora biti toplo.

Zasadil sadiko je stari Breščak
v Dobravljah – hruško, ki še vedno rodi –
visoko, mogočno in kleno stoletno drevo,
sredi »Ograde«, na sredi vetrovne vasi.

Iz kraja krivic pred vaščani je moj ded vstal
se vrasel v mogočno deblo rasti,
da bi po šegah prednikov iz Kozjepare
svoji družini krivico s pravico zravnal
- kar Bog je združil
v mizerjo in bedo, brez milosti,
ki jo je v grlo potisnila slina pelina
po brazgotinah deda, kmeta trpina.

V prvem četrtletju leta 2004 je informacije na spletnih straneh javne uprave petindvajseterice iskalo oziroma pridobilo 45 odstotkov državljanov EU, starih od 16 do 74 let, ki uporabljajo internet, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Spletne urade je v tem obdobju obiskalo tudi 51 odstotkov podjetij z dostopom do medmrežja. V Sloveniji je e-storitve izkoristilo 32 odstotkov posameznikov in 49 odstotkov podjetij z dostopom do spleta.

Približuje se čas, ko naj bi bile trgovine ob nedeljah, po volji ljudstva, zaprte. Zato smo iz arhiva potegnili tale zanimiv pogovor z mag. Stanko Kukar

Vedno pogostejše večerno, nedeljsko in praznično delo predvsem v trgovinski dejavnosti, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske, negativni vplivi, ki jih ima takšen delovni čas na družinsko živ jenje in tudi na rodnost, prevladujoča praksa zaposlovanja za določen čas, ki zagotavlja nizko stopnjo socialne varnosti - to je nekaj temeljnih poudarkov zadnje izjave komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (objavili smo jo v prejšnji številki Družine), o kateri smo se pogovarjali s članico komisije mag. STANKO KUKAR.

Ali ob nedeljah oziroma praznikih ali pa v večernih urah kdaj zavijete v trgovino?
Načelno ne. Zdi se mi namreč narobe, da bi zvečer ali ob praznikih hodili v trgovino.

V jutru, ko dan še nastaja,
v meglenem, brezupu se zdi,
kot da sonce nič več ne vstaja,
se žarek na roso spusti.

Droben žarek prebije meglo,
Počasi, vztrajno in nadvse ljubeče.
Upanje kaže, da ni nič hudo,
kar bi bilo vredno naše sreče.

Dan prebudi se, megla izgine,
jaz sem učenec, ki se uči,
pozabiti, odpustiti svoje bolečine,
začeti ljubiti prav vse ljudi.

Vsak ima možnost, da tak je kot zna,
kot zmore, kot misli, da je prav,
kot droben žarek, ki vztrajnost ima,
spozna, da v ljubezni je dobro ravnal.

Zadnji konec tedna pred praznikom dneva spomina na mrtve, 1. novembrom, se bodo nadaljevale spominske slovesnosti po vsej Sloveniji. V Ljubljani, pri spomeniku padlim borcem in talcem na Žalah, bo danes na komemoraciji v spomin na žrtve vojnega nasilja v drugi svetovni vojni navzoče nagovorila ljubljanska županja Danica Simšič.

Beseda, ki ti vzame vse naenkrat. Misliš, da se to dogaja drugim..tebi se ne more zgoditi. Opazuješ nevpleten..včasih s sočutjem, drugič z jezo...zakaj se to dogaja tvojemu bližnjemu.

Potem se zgodi tebi...TUMOR...ta osovražena beseda, ki pomeni vse ali nič. V trenutku ne veš ne kaj ne kdo si. Nič! Misli ti begajo, strah te je, duši te. Kričal bi in tulil, prosil in jokal. Pa ne pomaga. Zakaj...zakaj jaz? Odgovora ni. Trenutno še nisem v fazi boja...niti ne vem, če bom. Trenutno sem v fazi besa, jeze, strahu, vdaje.

Skrila bi se v kot in tulila do onemoglosti. Zamižala bi in zaspala in se zbudila, ko bi bilo vsega konec in bi opazila, da so to samo grde moreče sanje. Pa niso sanje!!! Vsa čustva naenkrat se borijo v meni....samo tista mirna ne. Treba bo povedati družini. Kako? Kaj naj jim rečem? Gledam v prazno, razmišljam...pa nobenega odgovora.

Srečal/a boš angela in nekako boš vedel,
da se mu lahko izpoveš, ali kakorkoli bi že ti temu rekel.

Povedal/a mu boš, da nikakor ne znaš več živeti.

Brez vsakega obotavljanja mu boš rekel/a,
da trpiš veliko čustvenega bremena, brez katerega
že dolgo let, ne znaš več hoditi po naši okrogli zemlji.

Priznal/a mu boš, da si izgubil stik s katerim si včasih
tako lepo pozdravljal in se brez sejanja velikega
čustvenega bremena, znal nasmehniti ljudem.

Vedel/a boš, da te to veliko čustveno breme neizmerno trpinči.
Trpinči te tako močno, tako kot beli - spiralasto zvijoči črvi, ki bruhajo znotraj
matrice tvojega fizičnega in astralnega telesa.

V okviru protestov, ki ta teden potekajo po vsem svetu in zaznamujejo nadaljevanje mednarodnega bojkota avstralske volne, je manjša skupina aktivistov mednarodne organizacije za zaščito pravic živali PETA danes priredila protest tudi v Ljubljani. Protest proti mučenju in pohabljanju ovac v avstralski volnarski industriji je potekal na ljubljanskem Trgu Republike.

Piše: Sanja Lončar - oktobrski Viva: www.viva.si

O soji zagotovo veliko slišite in berete. To živilo je spričo kopice dragocenih sestavin postalo zelo priljubljeno. In vendar, preden ga damo v nakupovalno košarico, se pogosto znajdemo pred nekaterimi dilemami: kako smo lahko prepričani, da živilo ni gensko spremenjeno, kaj naj z njim počnemo, ali ga bodo naši domači sprejeli?

Zakaj naj bi se sploh "ogreli" za sojo?

Če bi radi omejili porabo mesa ali ga izpustili z jedilnika, je soja odličen nadomestek, saj je beljakovinsko bogato živilo, ki vsebuje vse potrebne esencialne aminokisline in vitamin B12. To je tudi razlog, da Kitajci soji že tisočletja pravijo "meso brez kosti", kar povsem drži. Toda soja je še veliko več, saj je prava zakladnica zdravilnih snovi.

- Življenjsko pomembno odpoved osebni svobodi sem morala sprejela v rani mladosti, ko sem kot žrtev nasilnega mladeniča postala mati. V obeh družinah so se "odrasli" strinjali, da je treba sramoti prikriti s takojšnjo poroko. Kljub temu, da so vsi vedeli, kaj mlado, neizkušeno dekletce v tem zakonu čaka od prikritega pijanca in nasilneža. Materi sta z duhovnikom na hitro uredili vse potrebno, tudi za birmo in ostale ceremonije. Na moje mile prošnje, da bi sama živela z otrokom, se niso ozirali, saj to ne bi bilo v krščanskem duhu. V njegovem imenu se je zatem v zakonu dogajalo marsikaj grdega, s tiho podporo tašče in duhovnika. Podpora in zaščita moškemu, sinu, očetu, nikoli in nikdar mladi mamici. Ker: vsak mož ima svoj zob, s katerim ženo grize, ali: naloga žene je, da boža moža v smeri, kakor dlake rastejo. Sveta dolžnost posiljene deklice je samo ta, da si dobi moža in se mu podredi, še posebej hvaležna pa naj bi bila jaz, ker je moj moški vse grdobije delal iz same zaljubljenosti vame. Od takrat dalje sem pri maši vedno bruhala, zato sem lahko molitev opravljala sama doma in s tem so bili postavljeni temelji mojega odpora proti RKC in začetki samostojnosti.

- Ne bi vam utrujala z nadaljevanjem, dolgo časa ni bilo lepo. Pustiti sem morala študij, skrbeti za ostarelo taščo, družino in dober vtis navzven, četudi lažen. Veliko sem se posvečala prijateljici, katere sin je bil spolno zlorabljen pri verouku, sicer pa v pričakovanju nečesa boljšega le životarila.

Vsi smo iz istega Izvora – ena družina. Vse prihaja iz Enega in se vrača k Enemu.

Izven našega malega prostora nas obkroža brezmejni širni prostor. Od tam lahko prejmemo pomoč, če to dopustimo.

Vrata so široko odprta za tiste, ki so pripravljeni sprejeti.

Človek naj živi Božje nauke, ker ko se potopi vanje, se potopi tudi v Bratstvo ljudi.

Dela in ne le lepe besede imajo trajno vrednost.

Pot k napredku nam je zaprta le zaradi verskih dogem in naših osebnih predsodkov.

Igor Kononenko

Naropa (1016-1100)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Naropa se je rodil kot princ v mestu Dzam-bu v Sringaru na področju Bengala v Indiji. Oče je bil kralj Ži-ba go-cha (Santivarman), mama pa dPal-gyi blo-gros (Srimati), hči velikega kralja Srimakriti. Otroka sta imenovala Kun-tu bzan-po (Samantabhadra). Od zgodnjega otroštva je fant izkazoval veliko bistrost in modrost. Včasih je spontano pripovedoval dogodke iz prejšnjih življenj. Pri osmih letih je spontano spoznal minljivost posvetnega življenja. Želel je posvetiti življenje duhovnosti, čemur so bili starši sicer naklonjeni, vseeno pa so se bali, da bo njihova rodbina izumrla, ker je bil on njihov edini otrok.

Ko je bil Naropa star enajst let, se je na svojo željo začel učiti v Kašmirju.Tri leta se je učil umetnosti, medicine, gramatike, epistemologije in retorike, zatem pa še tri leta različnih duhovnih učenj. Na željo staršev se je pri sedemnajstih letih poročil, vendar se je po osmih letih sporazumno ločil, da bi se lahko posvetil duhovnemu življenju. Sprva je bil tri leta v samostanu dGa'-ba'i tshal (Anandarama), zatem pa je odšel za tri leta v samostan v Puno. Zatem je odšel za šest let v samostan v Pullahari, kjer je postal slaven zaradi svojega poznavanja in pojasnjevanja doktrine. Zatem je odšel na Univerzo v Nalandi, kjer so ga izbrali za starešino severnega oddelka. Osem let je širil budistično doktrino in slovel kot neprekosljiv razlagalec, dokler ni dobil vizije, v kateri mu je postalo jasno, da samo razumsko pozna doktrino, dejansko pa je ne živi. Pokazano mu je bilo, naj poišče učitelja Tilopo.

Znanstveniki iz Velike Britanije, Italije in Norveške so s podporo raziskovalnega programa Evropske unije FLUPAN in kolegov iz francoskega inštituta Sanofi Pasteur razvili prvo cepivo proti virusu ptičje gripe tipa H7N1 za ljudi, je danes v Bruslju sporočila Evropska komisija.

Evropski ombudsman Nikiforos Diamanduros je danes na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavil poročilo o svojem delu za leto 2004. Število pritožb, ki jih je lani prejel s strani evropskih državljanov, se je povečalo za 53 odstotkov, je dejal, povečanje pa pripisal predvsem možnosti pošiljanja pritožb po elektornski pošti in širitvi EU na deset novih članic. Slovenci so takoj za Belgijci po številu pritožb glede na število prebivalcev na drugem mestu med petindvajseterico.

Največji sodobni slovenski pesnik Dane Zajc je po hudi bolezni umrl 20. oktobra 2005.
Zaradi izgube Zajčevih matičnih listov v ranem otroštvu pravi datum rojstva ni znan nikomur, 26. oktober je približek. Med drugo svetovno vojno so nacisti požgali njegovo domačijo, umrla sta dva njegova brata (partizana), zaradi vojne pa je prekinil šolanje. Po vojni je bil izključen iz gimnazije in zaprt (1951) zaradi svojih političnih stališč.

Leta 1958 je privatno končal gimnazijo, vpis na univerzo mu ni bil dovoljen. Med leti 1953 in 1955 je deloval na Pošti Slovenije. Od leta 1955 do 1989 (do upokojitve) je bil zaposlen kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Kot prejemnik Fullbrightove štipendije je med leti 1981 in 1982 bival v New Yorku. Med leti 1991 in 1995 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1981 je prejel Prešernovo nagrado za književnost. Leta 1993 je postal izredni, leta 1997 pa redni član SAZU.