NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 19-nov
  • Knjiga spregovori: Potopljeni svet

  • sreda 20-nov
  • Okusi Radol'ce

  • četrtek 21-nov
  • Okusi Radol'ce

  • petek 22-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 23-nov
  • Z avtobusom v Zagreb na rojtni dan našega Braca

  • nedelja 24-nov
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma

  • ponedeljek 25-nov
  • Ddr. Igor Grdina: Od presenečenj ob koncu tedna

  • torek 26-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 27-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 28-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • petek 29-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 30-nov
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto

  • nedelja 01-dec
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • ponedeljek 02-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 03-dec
  • Ta veseli dan kulture
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 04-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 05-dec
  • Antično gledališče: teater v Tespijah

  • petek 06-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 07-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 08-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 09-dec
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Gringo trip

  • torek 10-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sreda 11-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 12-dec
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 13-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sobota 14-dec
  • Vitez, zmaj in praznični direndaj

  • nedelja 15-dec
  • Otvoritev božičnih jaslic v Štanjelu

  • ponedeljek 16-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 17-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?   
    torek, 15. november 2005 @ 06:20 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Alois Kolar, Praktik in Svetovalec Naravnega zdravja, Nutricionist

    V toplejšem vremenu, zlasti v poletnem času ali ob povečani fizični aktivnosti telo vedno ščiti samo sebe pred pregrevanjem na ta način, da se malo ali intenzivneje poti; gre za popolnoma fiziološki pojav, ki pa je žal pogostokrat ekscesen.
    Pojavlja pa se tudi ob stresu, živčnem stanju organizma. Kemična sestava znoja je v glavnem voda, vsebuje natrijev klorid in druge, v glavnem smrdeče spojine.

    Ko se odločimo narediti največje spremembe življenja, ko temeljito spremenimo življenjski slog in način destruktivnega, meščanskega načina prehranjevanja (za katerega se še vedno tako zelo zavzemajo doktorji ortodoksne medicine in ortodoksni nutricionisti in seveda kozmetična industrija) v popolni slog Naravnega zdravja – Naravne Higiene, se nam po nekaj mesecih končno očistijo okušalne brbončice, živci, s tem pa se tudi poveča občutljivost zaznavanja prijetnih (in žal) tudi neprijetnih telesnih vonjav, katerih pred tem preprosto nismo bili sposobni zaznati zaradi non stop bombardiranih okušalnih brbončic, okušalnih živcev, sluzi v nosu, kot posledica hranjenja za človeka s popolnoma nekompatibilno, termično obdelano, močno začinjeno hrano, uživanjem dovoljenih socialnih drog (čaj, kava, kajenje cigaret, cigar, alkohola, drog-zdravil, razna zelišča, čebula, česen, čili…) kot tudi tistih “nedovoljenih”, kupljenih za vogalom lekarne. Takšna ne-hrana močno poškoduje, omrtviči aparat za zaznavanje okusa, vonja, kot tudi ostale telesne funkcije in zahteva vse močnejše stimulanse; takšna ne-hrana deluje v telesu vedno kot droga, ki povzroča zasvojenost.


    Ko se srečata dve kompatibilni osebi začne delovati telesna kemija, naklonjenost, želja, strast, ljubezen je torej kemični proces. Saj veste, kako čudovit vonj imajo nekatera dekleta in ženske tudi če so preznojene (vendar samo nekatere…) in že ta vonj nas noro pritegne in povzroča še hujše kemične spremembe. Najbrž se vam je že zgodilo, da je ta neustavljiva privlačnost nastala že takrat, ko sta bila precej oddaljena drug od drugega, že “pogled” je bil dovolj in še nekaj: feromoni, ti namreč delujejo na “daljavo”. Feromoni so v bistvu kemične snovi, ki jih je mogoče zaznati na daljavo, zaznavamo jih z vomeronazalnim organom (ne z vonjem), ki se nahaja med nosno in ustno votlino.

    Moški, ki jedo veliko hrane živalskega izvora (meso, mesni izdelki, mleko mlečni izdelki, jajca) imajo zlasti v poletnih mesecih neznosen vonj, prav smrdijo in to na daleč, žal pa tega vonja sami ne zaznavajo. To ni povezano z osebno nego, preprosto ne morete ga umiti, stuširati ali politi z deodranti, z after shave losioni ne morete nevtralizirati tega vonja. Ženske vedo, da sperma takšnih moških nima prijetnega okusa, da je vse »tam okrog« precej neprijetnega vonja; v spermi je menda mogoče zaznati celo okus po pivu, vinu, česnu, kravjem mleku, žleze lojnice pa izločajo ves ta smrad in ravno v genitalnem področju ( in pod pazduhami) je njihovo delovanje najintenzivnejše. Oznojen, smrdeč moški je v ženski družbi vedno nezaželen. Nezaželen vonj ni posledica delovanja bakterij, kot razmišljajo doktorji medicinske znanosti, magistri in doktorji farmacije, je posledica napačnega načina prehranjevanja in življenja nasploh. Uporaba kakršnih koli perspirantov (deodorantov, ki preprečujejo potenje) je za organizem zelo škodljiva!
    Si torej lahko predstavljate skupno življenje s takšnim zalitim, smrdečim moškem?

    Če se zgodi, da nas na daljavo pritegne čudovito dekle, ženska, takoj po zbližanju zaznamo morda prijeten vonj izbranega parfuma, pogostokrat pa celo prijeten vonj takšnega parfuma ne more prekriti neprijetnih vonjav po cigaretah, kavi, česnu, hrani živalskega izvora, izrazit je tudi vonj tistih, ki se prehranjujejo s kravjim mlekom, jogurti in celo nekimi tako popularnimi mlečnimi bakteriološkimi napitki, ki menda povečujejo »odpornost organizma«, celo po vegetarijanski kuhani in pečeni žitni, škrobnati ne-hrani, nikakor pa tega vonja ni mogoče prikriti v področju genitalij. Vaginalni sokovi imajo neznosen okus, žleze lojnice pa neznosen vonj ne glede na intenzivno umivanje, tuširanje, izbira kakovostnega mila in »deodorantov«. Takšna vagina ima okus po “ribi”, ki je nekaj ur ležala na vročem soncu…Večina moškim je okus sveže vagine zelo všeč in nas noro vzburja, “riba” pa odbija; z oralnim načinom lahko dodobra pripravimo do orgazma celo takšno pripadnico ljubkega spola, ki težje dosega orgazme, oralni seks pa je tudi zelo zaželen pri moških, ko privlačno dekle ali ženska vzame v usta tisti del našega telesa, ki si ga danem trenutku najbolj želimo imeti tam. Poskus oralnega seksa pri napačno hranjenih in živečih dekletih in ženskah se za moškega tako konča preden se je sploh začel. Si lahko predstavljate skupno življenje s takšno žensko?

    Dekleta in ženske, ki se prehranjujejo na optimalen način, torej s hrano ki je kompatibilna človeškim fiziološkim, biološkim in anatomskim kriterijem človeške rase in nasploh živijo slog Naravnega zdravja – Naravne Higiene imajo neverjetno privlačen, mnogo mlajši videz, vonj, so zelo okusne, so prava poslastica v primerjavi s prej omenjeno večinsko običajno živečo in hranjeno žensko populacijo.
    Oblike njihovih teles so privlačne (ne zalite, zabuhle, deformirane), službene obveznosti izvajajo zlahka. Imajo najboljšo možno postavo in neprimerno več vitalne energije, ki je karakteristika zdravja, so subtilnejše, bolj tolerantne in lažje dosegajo orgazme, nimajo običajnih predmenstrualnih in menstrualnih težav, belega toka, nimajo zelo neprijetnih težav ob prihodu menopavze…
    Tudi telo moškega ki živi omenjeni slog, je neprimerno lepše, prijetnega svežega vonja, z več
    vitalne energije (kvalitetnejša spolnost), so bolj tolerantni, lažje izvajajo službene obveznosti kar je seveda posledica vitalnega, zdravega, pravilno hranjenega in živečega organizma. Spolnost in oralni seks sta tako zelo zaželena in v pravi užitek obeh partnerjev. In kar se znojenja tiče, celo poleti je komaj opazno.

    Optimalen način prehranjevanja pomeni hranjenje s hrano, ki je edina primerna za človeka: cca 90% svežega, surovega, zrelega sadja v mono-obrokih, cca 8% sveže zelenjave in cca 2% oreškov, orehov, lešnikov, semen – nepraženih seveda in kakšen liter doma pripravljenih sadnih ali zelenjavnih sokov dnevno.
    Ta način prehranjevanja s celotnim slogom Naravnega zdravja – Naravne Higiene zagotovi trajno najvišjo stopnjo zdravja v pozna stota leta, prehrana sama pa predstavlja ključni del tega čudovitega naravnega sloga.
    Odločitev o tem, ali boste (p)ostali vitalni, vitki, zdravi, sposobni za življenje in delo, okusni in zaželeni je torej izključno vaša.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Ljubezen in spolnost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/NapacnaPrehranaOralniSeks

    Here's what others have to say about 'Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?':

    Richardson Has Successful Arthroscopic Surgery from Basketball Operations
    Jason Richardson underwent successful arthroscopic surgery on his left knee this morning, [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 08:21 CEST

    When High-Fat May Be Better Than Low from when people follow
    diets, according to the latest research. Dr. Emily Senay explains, on The Early Show. [read more]
    Tracked on torek, 5. september 2006 @ 23:15 CEST

    jennifer lopez upskirt
    totally spies hentai flashing teen girls flashing all [read more]
    Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 06:52 CEST

    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks? | 50 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 15. november 2005 @ 08:09 CET
    Tale prispevek se mi zdi kot bi brala roman Patricka Suskinda "PARFUM". Piše:

    V času, o katerem pripovedujemo, je vladal v mestih takšen smrad, da si ga mi, sodobni ljudje, komaj predstavljamo. Ceste so smrdele po gnoju, dvorišča po urinu, stopnišča po preperelem lesu in podganjih iztrebkih, kuhinje po pokvarjenem zelju in koštrunji masti; neprezračene izbe so smrdele po zatohlem prahu, spalnice po mastnih rjuhah, vlažnih vzmetnicah in rezki sladkobi nočnih posod. Iz dimnikov je smrdelo po žveplu, iz strojarskih delavnic so smrdela jedka lužila, iz klavnic je smrdela politka kri. Ljudje so smrdeli po potu in neopranih oblekah; iz ust jim je smrdelo po sprhnelih zobeh, iz želodcev po čebulnem soku, in njihova telesa so smrdela, če niso bila več povsem mlada, po starem siru in kislem mleku in bulavosti. Smrdele so roke, smrdeli so trgi, smrdele so cerkve, smrdelo je pod mostovi in v palačah. Kmet je smrdel enako ko župnik, obrtniški vajenec ko mojstrova žena, smrdelo je vse plemstvo, da, celo kralj je smrdel in kraljica kakor stara koza, poleti in pozimi. V osemnajstem stoletju namreč razkrajajoča aktivnost bakterij še ni poznala nobenih meja, zato ni bilo nobene človekove dejavnosti, ne graditeljske ne uničujoče, nobenega izraza porajajočega se ali propadajočega življenja, ki ga ne bi spremljal smrad.

    KOMENTAR: Ljudje so bili lačni, niso jedli mesa, pa so vseeno smrdeli kot dihurji, ker niso poznali mila in vode.

    Pisatelj nadalje piše:

    Še nikoli v življenju ni videl nečesa tako lepega, kot je bila ta deklica. In pri tem je njeno silhueto gledal le od zadaj, obrnjeno proti sveči. Mislil pa je seveda, da ni še nikoli česa tako lepega vohal. Ampak ker je človeške vodnjave vendar poznal, na tisoče moških, žensk, otroških vonjev, ni hotel verjeti, da so lahko tako izvrsten vonj veje od človeka.

    Končno je vohal, da je bila človek, vohal je pot na njenih plečih, maščobo njenih las, ribji vonj spolovila in vohal je z največjim užitkom. Njen pot je dehtel tako sveže kot morski veter, vonj njenih las tako sladko kot orehovo olje, spolovilo kot šopek morskih lilij, koža kot marelični cvetovi ... in zveza vseh setavin je ponujala parfum tako bogato in uravnoteženo, tako čarobno, da so se vsi parfumi, ki jih je Grenouille do sedaj navohal .....

    KOMENTAR: Kako je vse relativno!

    Oralni seks je zdravju škodljiv, o tem ne bi pisala, ker literatura veliko pove o tem. Zato naj ne bi ga propagirali v smislu, češ da ga boste uživali, če boste jedli sadje, zelenjavo in oreščke. S tem kako hrana vpliva na oralni seks ste povedali, da meso negativno vpliva medtem ko sadje in zelenjava ter oreščki naj bi pozitivno vplivali na oralni seks, čeprav je sam za sebe, neglede na prehrnjevalne navade posameznika, zdravju škodljiv.

    Torej, riba, ki so jo potegnili iz morja je ravnokar zasmrdela!

    Jaz bi priporočala milo, vodo in osebno higieno pa seveda tudi zdravo uravnoteženo prehrano in zdravo okolje, v katerem živimo pa bo vse okej - v postelji in izven nje.




    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: titanic dne torek, 15. november 2005 @ 11:42 CET
    Pozdravljena Tatjana,
    komentar na komentar, pač. Glede na to, da ima vsak svoje mnenje, svoje izkušnje in želje, se tokrat strinjam, da hrana vpliva na telesne sokove, ki jih izloča. To je moja izkušnja. Res pa je, da se ne strinjam, da bi sama spremenila prehranjevalne navade samo zaradi neprijetnih telesnih vonjav, ampak sem človek, ki zagovarja sicer zdravo prehrano, ki je pogoj za zdravo telesno, duševno in duhovno področje, vendar ne v skrajnosti.

    Menim, da je uravnotežena prehrana brez odmerka "prevelikih strupov" primerna za razmere v katerih živimo in glede na potrebe posameznika v smislu načina njegovega življenja.

    Nekdo, ki dela fizično v težkih pogojih ne bo mogel funkcionirati ob oreščkih tako dobro, kot nekdo, ki dela v pisarni brez večjih fizičnih in psihičnih naporov.

    Druga skupina ljudi so tudi različni bolniki, ki so pod zdravniškim nadzorom, saj jim kaj drugega ne preostane.

    Seveda, če pa govorimo o zdravih ljudeh, pa je spet stvar posameznika, koliko se je pripravljen odreči povprečni hrani, za ceno vonja izločkov svojega telesa.

    lp Melita


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 15. november 2005 @ 12:02 CET
    Tale prispevek se mi zdi zanimiv, a hkrati se ne morem znebiti občutka, da si avtor tega prispevka dela reklamo in med vrsticami povabilo ženskemu svetu na oralni seks. No to so samo občutki, ki pa niso trditve. Naj mi Alois oprosti za te moje misli, če se motim.

    Z njegovo teorijo se lahko strinjamo ali pa ne. Sam se delno kar strinjam, a samo delno. Nekoč sva se ljubila z neko damo: ona je bila stroga vegetarijanka (nič rib) sam pa zmerni mesojedec. Seveda sva imela tudi oralni spolni odnos, (ki ga večina žensk rada prakticira) ki je njo na mojo strast in radost še posebaj radostil, tako je bilo skupno zadovljstvo popolno. Zanimivo pri vsem tem je, da ona ni pri tem okušala nikakršnega smrdečega vonja..., saj bi to gotovo nakazala z kakšnim gibom, ravno nasprotno, dejala mi je da sem zelo"apetitlih".

    Ko pa je na njeno željo prišlo, da bi še jaz njeno vag...lepo, kot se to spodobi, poli...je iz tega organa prišel neprijeten vonj(čeprav je bila higiensko neoporečna), ki ga nikakor nisem zmogel sprejeti "brezpogojno". Problem sva na moj predlog rešila tako, da sva odprla steklenico wiskija in od njenega lepega vratu navzdol polila malce te žlahtne tekočine, da sem lahko tam doli stvar lepo izpeljal na najino skupno zadovoljstvo. Vedno se najde rešitev.
    lep pozdrav in brez zamere.
    Miran.


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 15. november 2005 @ 15:14 CET
    Pozdravljena Melita,

    vonj človeške kože nima osnove v prehrani, temveč v genetiki. Vsak človek ima svoj vonj že ko se rodi, ki ga samo
    dopolnjuje v svoji intezivnosti.

    Deklica najlepše diši, ko poganja svoje prve dišeče vršičke, medtem pozneje kot gospa lahko ta ista ljubimka diši po breskovem cvetu ali kot če bi malce podrgnili pokošeno travo ali sivko. Tu deluje kemija in ne prehrana.

    Če ti tip organsko ne gre, ga zavohaš, tu nobena destilacija rastlinskih olj nič ne pomaga pa četudi dodaš veliko količine mete in sivke. Esence in vonjave kože se vonjajo pri pravem že od daleč.

    Tisti vegetarijanci, ki se hvalijo s svojim načinom prehranjevanja, hočejo hkrati povedati, da njihova koža lepo diši in morda res vabijo v dišeči raj na oralni seks dekleta, kot meni Miran. Jaz mislim, da se v oreščkih, ki so predmet vnetega raziskovanja gospoda Alojsa Kolarja verjetno skrivajo razuzdane zgodbice, in če se k temu doda še žajbelj, neto, rozmarin, janeževa semena, baldrijanove koreninice, kumino in moškatni orešček ter nageljnove žbice zna postati oralni seks naravnost alkimistična retorta naslade, nepozabni spomini srca o žaru ognja, ki je vzplamtel v migljajoči rdečici bahlanja sanjske potešitve lahkote in žeje.

    Najhujši napitek pa so esence zmletega cimeta, rožnih listov, sivkinih cvetov in kaskarilinega lubja ter volčje češnje. Ko takšno esenco zaužije ljubimec, ne ve kje ima glavo zgoraj ali spodaj. Še bolj agrisivna pa so mušusova zrnca (prah zmletih muh). Tu vročekrvni ljubimci vegetarijanci naravnost podivjajo in se kot pribito odločijo, da se bodo hranili samo še s mušjimi krili.

    Jaz mislim, da bi gospod Alojs lahko dal tu na Pozitivkah kakšen nasvet več kako se prisanja in doživi dišečo zmagoslavno zabavo in velikansko orgijo s kadilom in mirto, samemu sebi v čast, za tako dobre nasveta na področju orgalnega seksa, ki naj jih Bog zapiše v knjigo ljubezni.

    Uživajte!


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Kekec dne torek, 15. november 2005 @ 15:31 CET
    Pozdravljeni!

    Ker sem tudi sam presnojed naj dodal svoje mnenje in povem, da je slab telesni vonj vsekakor posledica napačnih prehranjevalnih navad in napačnega načina življenja nasploh.

    Ker sem slog presnega prehranjevanja že dvakrat po seveda že popolnem prečiščenju in prenovi telesa skrunil z vnašanjem žitnih in mlečnih izdelkov, vam lahko torej iz lastne izkušnje povem, da ko je enkrat telo po nekaj mesecih presnega hranjenja že prečiščeno, zadostuje en sam meščanski obrok, da bo v naslednjem tednu zopet popolnega presnega hranjenja odajalo neprijeten telesni vonj, ki ga ne bomo zaznali le sami, ampak tudi širša okolica in vsa prav vsa nepresna hrana, povzroči takšno reakcijo, poleg seveda še ostalih simptomov, ki so poznani kot lažje oblike prehlada.

    Reakcija prečiščenega telesa, ki ga zopet onesnažimo je zaradi sposobnosti telesa da posreduje nemudoma, stoodstotno čiščenje in slab telesni vonj je vsekakor najbolj moteč indikator, saj se vonja navlečejo čevlji in smrdijo še potem ko smo telo že zopet očistili.

    Vegetarijanska hrana ni presna hrana, to si velja zapomniti in slab telesni vonj se pojavi že če zaužijemo izključno žitni obrok, kot je recimo kruh. Vsako nepresno živilo pa seveda daje drugačen neprijeten vonj in kombinacija vsega ima vsekakor najneprijetnejšega.

    Naj pa še dodam, da človek, ki se hrani izključno presno je vsekakor sposoben tako težkega fizičnega, kot tudi težkega umskega dela in zopet iz svojih izkušenj potrdim, da je temu tako. Telo se hitreje obnavlja, mišična masa hitreje raste in sploh je počutje neprimerljivo.


    Vendar vsak lahko nekaj ve le skozi svojo lastno izkušnjo in ne od besed ali dejanj drugega in prav je tako.

    Lep pozdrav, ožbi


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 15. november 2005 @ 15:33 CET
    Miran, brezpogojnega vonja nisi mogel sprejeti "I am very sorrry", ker ni bila prava, da bi ji sladko šepetal in ji gostolel
    tam, kjer je čutila razbeljene vulkane in kjer sta postajali njeni žnabelci ognjeno rdeči. Le prijalo ti je tako, da do danes še nisi pozabil, da si bil dober širokosrčnež, da si sprejemal njeno radodarno razpoloženost. Je zares škoda, da prej nisi vedel za Alojsa Kolarja, da bi mu povedal kako se stvarem streže z mesom.

    Lep šaljiv pozdrav
    Tatjana



    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Kekec dne torek, 15. november 2005 @ 15:45 CET
    Draga Tatjana!

    Sex kot tak kot nanj gleda večina človeštva je res sam po sebi orgija, a sex brez izliva semena je notranje duhovno doživetje, ki neizbežno vodoi k prebujanju kundalini in to je njegova prioriteta! Zato je bil v preteklosti, ko še niso poznali učinkovite kontracepcije v slabi luči in celo prepovedan, saj sta občevalca zadrževala izliv in tako hote ali nehote prebujala spečo energijo, ki jo poznamo pod imenom kundalini in je zanana po neslutni moči. Ko pa je kundalini enkrat prebujen, človek ne hrepeni več po čutnih nasladam tega sveta!

    Seveda pa so to danes zelo elegantno rešili oz. zatrli, saj je na voljo veliko učinkovitih kontaracepcijskih sredstev in izliv semena ni več ovira sexa, je pa zato ovira duhovnega napredovanja.

    Lep pozdrav, ožbi


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 15. november 2005 @ 18:18 CET
    Pozdravljen Kekec!

    Mislim, da je spolnost kot taka lahko samo duhovno doživetje, polna uresničitev človekove osebnosti skoz stik z drugo ljubljeno osebo, ki ima svojo hermetično in simbolično usmerjenost v najpopolnejše občutenje srčne ljubezni. Vse drugo je poligon za dril gonov, ki prebivajo v nižjih plasteh človeka. Jaz se na vzhodnjaške teorije ne spoznam, vendar verjamem, da so jih modri ljudje razvijali in preizkušali.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Kekec dne torek, 15. november 2005 @ 20:07 CET
    Se strinjam, naj pa dodam, da je občutenje popolne srčne ljubezni povezano s takojšnjo manifestacijo tistega kar mislimo. Torej ko v srcu čutimo popolno ljubezen, se naše misli dejansko udejanjajo oz. manifestirajo mišljeno in to je cilj današnjega povprečnega človeka. Seveda pa se je potrebno zavedati, da se manifestirajo tako pozitivne kot tudi negativne misli! Torej pazite kaj si želite oz. kaj mislite, saj človek katerega kundalini je prebujen do srčne čakre, dela čudeže za tiste ljudi, katerih kundalini spi, je prebujen v nižjih čakrah ali pa je le delno prebujen.

    Naj pa še poudarim, da se duhovna pot tukaj še ne konča, je pa od te točke veliko lahkotnejša in lažje razumljiva.

    Lep pozdrav, ožbi


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 17. november 2005 @ 08:09 CET
    Patrick Süskind se je rodil leta 1949. Njegovo poznavanje srednjeveškega življenja temelji na istih stereotipnih predstavah, kakršne prevladujejo v glavah večine tistih, ki so se rodili v času razcveta farmacevtsko-kozmetičnih imperijev. Tudi če je njegov, sicer sila slikovit, predvsem pa patetičen opis srednjeveških vonjav resničen, kvečjemu pritrjuje dejstvu, da je telesni smrad povezan s kuhanjem in prehrano. Sklepanje, da so bili srednjeveški ljudje lačni, da niso jedli mesa, smrdeli pa so le zato, ker niso poznali mila, je namreč evidentno v nasprotju s podobo srednjeveške 'idile', ki nam jo predstavlja Süskind . Če ljudje niso jedli mesa, od kod potem smrad po koštrunji masti, od kod klavnice, iz katerih je smrdela polita kri. Tudi ni videti, da bi vladala neka lakota – povsod eno samo obilje masti, mesa, zelja, čebule, sira, mleka - prevladujejo gnijoča hranila živalskega izvora, predvsem pa veliko kuhanja - ognja, žvepla in dima! Mene vse to veliko bolj spominja na vonj kakšne novodobnega kulinaričnega brloga (restavracije), kakor na okolje, kjer vladata lakota in revščina.

    Dejstvo je, da danes ljudje ne zaudarjajo nič manj, kot so zaudarjali v srednjem veku, saj uživajo zelo podobno (povečini toplotno uničeno) hrano (povečini) živalskega izvora! Bolj dostopni in sofisticirani so le kemični pripomočki za prikrivanje neprijetnih vonjev. Kolarjevemu pisanju bi se tudi sam v najboljšem primeru le prizanesljivo posmehnil, če ne bi nekaj njegovih oziroma higienističnih tez doživel skozi lastno izkušnjo. Sedaj sem že dve leti presnojedec in skoraj dve leti tudi ne uporabljam več nobenih kemičnih preparatov za umivanje kože. Tuširam se le s (filtrirano) vodo, ne uporabljam več nobenih mil, šamponov, vodic po britju, krem, da sploh ne govorim o parfumih in podobnih smrdljivih kemičnih preparatih. Deloma iz načelnih razlogov, predvsem pa zato, ker za to ne obstaja nikakršna potreba več. Milo npr. (rastlinskega izvora) uporabljam le še za pripravo brivske pene. Tudi moja žena (presnojedka) je pri uporabi mil, šamponov in kozmetike zelo zadržana, parfumov pa sploh ne uporablja več. Tako lahko iz lastne izkušnje in iz izkušnje moje žene potrdim vsaj nekatere navedbe o vonjavah, o katerih piše Alois. Vonj in okus kože se nama je močno spremenil (postal je blag, prijeten in specifično prepoznaven), enako velja za vonj in okus spolovil. Ni več zadaha iz ust, koža nama ne zaudarjanja več, tudi ko sva malo bolj prepotena. Tudi oblačila se počasneje 'zasmrajajo', še posebej to velja za nogavice. Razlika je tako zelo očitna, da o tem ni nikakršnega dvoma. Ne samo, da sva se otresla smradu in zadaha, marveč se nama je zelo izostril tudi voh, kar - na žalost - ni vedno zaželeno. Že nekaj časa opažava, da nama pravzaprav večina ljudi močno smrdi. V službi ob bližnjem kontaktu s sodelavcii zna biti to zelo neprijetno. Mogoče se sliši čudno, da ne rečem samovšečno, toda ženi smrdijo skoraj vsi moški, razen mene (kar je, če se nekoliko pošalim, dobra varovalka za zagotavljanje zakonske zvestobe). Tudi meni ženske ne dišijo več, vsaj ne tako, kot so mi dišale včasih. Že prej se mi je gnusil vonj po tobaku in alkoholu, zato sem organsko zavračal ženske, prepojene z opojnimi substancami. V kategorijo 'smrdečih' so se po novem uvrstile še vse zalite šunke, ki – tudi ko niso prepotene - oddajajo vonjave, močno podobne tistim, ki jih je mogoče zaznati v slabo očedenih javnih straniščih. Neprijetne vonjave se pri takih osebkih še stopnjujejo v času mesečne čišče, ko na plano privrejo še dodatni strupeni izločki. Vsak dezodorans prej ali slej popusti in potem je zlagane idile konec. Povsem tuji, da ne rečem ogabni, so mi postali ženski parfumi. To, kar me je včasih vzburjalo, me danes odbija. V pudru potopljeni, s parfumom politi lepotici, vidim kvečjemu slabo popleskano greznico, ki bo, potem ko dragi kozmetični navlaki poteče rok trajanja, prej ali slej iz spanja prebudila tiste vrtne palčke, ki tako pogosto televizijske reklame. Ne samo parfumi, smrdijo mi tudi skoraj vse ostale umetne vonjave, čistila, dezodoranti, t.i. čistilci zraka in podobna kemična krama, s katero si dandanes ljudje zastrupljajo že tako zastrupljeno ozračje. Tistim, ki še vedno živijo v svetu lažnih vonjav (podobno kot še vedno živijo v svetu lažnih podob, ki jih oblikujejo medijski simulakri), težko razumejo zasuk oziroma spremembo, ki nastane po prehodu na presno hrano. Skoraj vsakdo, ki se je nekaj časa prehranjeval presno, je doživel podobno izkušnjo (Na tem forumu je svoje izkušnje zelo lepo opisal Ožbi).

    Za vonj (ki je specifičen za vsakega človeka) ne more biti dvoma, da ga določajo tudi ali predvsem njegove genetske dispozicije, podobno kot barvo oči, obliko nosu, inteligenco, nagnjenost k tej ali oni bolezni ipd. Nič pa nima z geni oziroma z dednostjo opraviti smrad. Smrad je nedvomno posledica nenaravnega prehranjevanja in nezdravega življenjskega sloga. Danes večina ljudi zaudarja. Zato živali s takšno lahkoto zavohajo človeka. Človek je med vsemi živalmi daleč najbolj smrdeče bitje. Med živalmi smrdijo le redke, npr. domače živali, ki jih je človek prisil, da se valjajo v lastnih iztrebkih. (Zanimivo je, da so prav prašiči, ki jih človek ponižal v najbolj umazano žival, v resnici zelo čiste živali in se tako tudi obnašajo, če jim damo možnost) Zaudarjajo tudi karnivori (npr. udavi), ko prebavljajo crkovino in seveda nekatere specifične vrste, ki se z neprijetnim vonjem branijo pred plenilci. Človeku se v normalnih okoliščinah ni potrebno valjati v lastnem dreku (vendar se vseeno valja), prilagojen tudi ni za uživanje kadavrov, ni se mu potrebno braniti pred plenilci, čeravno včasih tako smrdi, da se ga ne bi pritaknil niti najbolj sestradana zver. Človeški smrad je simptom bolezni, ne pa značilnost vrste. Najhuje pri vsem je, da je človek popolnoma izgubil sposobnost razločevanja naravnih vonjev, kar je povezano z izgubo naravnega (živalskega) instinkta. Zato je mogoče, mu prijetno dišijo takšne svinjarije, kot so kemični parfumski simulakri, ki temeljijo na 'uravnoteženi' kombinaciji cvetličnega vonja in smradu po fekalijah.

    Še nekaj besed o oralnem seksu. Mogoče Alois res nekoliko pretirava, da ne rečem izziva, ko govori o vplivu (ne)naravne hrane na oralni seks. Moja izkušnja, ko gre za spolnost in presnojedstvo, je vendarle nekoliko drugačna od Kolarjeve. S prehodom na presno hrano se nama je (predvsem meni) spolni nagon zelo umiril. (Mogoče naju, če bova vztrajala še nekaj let, res čaka eruptiven izbruh spolnega poželenja, vendar si - po pravici povedano, tega niti ne želim preveč, vendar - kdo bi vedel...) Doživljanje spolnosti je postalo bolj čustveno, manj prisiljeno, manj grobo, bolj subtilno - predvsem pa manj pogosto, zdi se mi, da mogoče že nekoliko preredko. Zunanji dražljaji (predvsem vizualni) name nimajo več takega vpliva. V meni ni več tiste nebrzdane želje, zaradi katere bi včasih (če me ne bi zadrževali moralni zadržki) naskočil vse, kar je bilo v dosegu mojega korenjaka. Opešala je želja (paritveni nagon) ni pa opešala sam spolna moč oziroma zmožnost in trajanje erekcije. Pravzaprav sem sedaj veliko bolj pomirjen in zadovoljen, čeprav se je število odnosov močno zmanjšalo. Seveda tudi oralni seks še vedno ostaja sestavni del najine spolnosti, tudi zaradi odsotnosti neprijetnih vonjav, je postal veliko bolj prijeten - skoraj takšen, kot ga opisuje Alois. Govoriti o škodljivosti oralnega seksa pa se mi zdi - blago rečeno - smešno. Ne vem, zakaj bi bili rahli poljubi na sramne ustnice ali nežno sesanje klitorisa bolj škodljivi od običajne (misijonarske) penetracije spolnega uda v nožnico. Ne vem, katera (novodobna) literatura govori o tem, poznam pa nekaj knjig, ki govorijo o škodljivi spolnosti na sploh (ne samo oralni), vendar segajo primerki tovrstnih strokovnih publikacij že stoletja nazaj - v t.i. srednji vek, npr. Sprengerjevo Čarovniško kladivo, spisi svetega Avguština, svetega Tomaža ali podobnih seksomrznežev iz plejade krščanskih celibatistov. Ne vem, če je imela gospodična Malec v mislih ravno te gospode, zdi pa se mi, da ko gre za spolnost, razmišlja zelo pesimistično, da ne rečem kar srednjeveško. Dopuščam seveda možnost, da je moje razumevanje srednjeveškega razumevanja spolnosti podvrženo enakim predsodkom in stereotipom, kot je njeno razumevanje srednjeveške higiene.


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 17. november 2005 @ 13:11 CET
    Pozdravljen MG,

    ni kaj reči, zelo zanimiv komentar. Le nekoliko zaskrbljujoče je upadanje želje po spolnosti, ki utegne biti posledica neuravnotežene prehrane. Pri tem imam v mislih prehrano, ki jo priporočajo zdravniki - nutricisti na podlagi znanstvenih raziskav, kajti prehrana mora biti sestavljena iz vseh organizmu potrebnih sestavin, da mu omogoča normalne funkcije. Nobene ekstremi niso priporočljivi.

    Glede oralnega seksa in bolezni, ki se lahko prenašajo, si pa preberite kakšno znanstveno medicinsko razpravo o tem in boste ugotovili, da to niso "srednjeveške fore". Marsikdo je dobil kandidazo v ustno votlino in dihalne poti in razna vnetja ustne votline. Sestava nožnične flore ni ista, kot je ustna flora.

    Vse tisto o vonju pa je stvar posameznega nosu, ki vonja. Jaz vseh teh vonjav v okoljih, kjer skrbijo za higieno, ne zaznavam. Po pravici povedano so bili ljudje do konca druge svetovne vojne in še po njej lačni in se niso prenajedali mesa, neprijetne vonjave pa je bilo morda zaznati, ker je primanjkovalo mila, pralnih praškov in sredstev za vzdrževanje higiene, ljudje niti kopalnic niso imeli. Uživanje mesa v večjih količinah se je začelo šele, ko je postala živinoreja in kokošjereja masovna proizvodnja. Prej so si ljudje privoščili meso le za velike praznike, nekaj krat na leto.

    V vseh takšnih hallo efektih, so somo pretiravanja in zelo malo resnice. To so dejstva.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 17. november 2005 @ 14:29 CET
    Kot prvo – zdravniki niso nutricionisti – takšna specializacija v svetu medicine ne obstaja. In ne omenjajte mi, prosim, kakšnega Dr. Pokorna in njegove sponzorirane nutricionistične 'znanosti'. O tem, da ekstremi niso priporočljivi, pa itak čivkajo že vrabčki na strehah. Biti v vsem zmeren je imperativ, ki je postal notorična vesoljna modrost in ga za svojo maksimo posebej radi razglašajo kleroduhovneži, ki okoli sebe na moč radi vidijo množico pasiviziranih s sabo in s svetom pomirjenih človeških ovac. Predvidevam, da je zmernost povezana z iskanjem ravnotežja, ki je tudi zelo popularen izraz pri t.i. 'iskalci absolutne resnice'. Zato tudi je, tako kot je. Ljudje so zmerno (uravnoteženo) bolni, zmerno pohabljeni, zmerno žalostni, zmerno depresivni in zmerno odtujeni. To je znak popolne resignacije, znak akomodacija (uravnoteženja) trpečega človeka na ustroj teokratsko-kapitalističnega gospostva. (Prav nič zmerni pa niso klerikalni apetiti po bogastvu in duhovni nadvladi ter zaslužki kapitalističnih multinacionalk.)

    Nadalje - prenos glivičnih bolezni iz spolovil na usta oziroma prenos kakršnekoli 'svinjarije' ob kontaktu ust s spolovilom je seveda povsem možen, vendar za to ni kriv oralni seks kot tak, marveč kvečjemu onesnaženost (toksimija) spolovil in/ali ust. Zdrava in umita spolovila ne morejo biti vzrok za prenos oziroma za povzročitev kakršnekoli bolezni. Medicinska literatura govori o marsičem, tudi o prenosu bolezni pri rokovanju, poljubljanju in še pri čem. Nihče zaradi tega ne trdi, da je poljubljanje ali rokovanje nevarno za zdravje. Namesto da se ljudje zgražajo ali vidijo nevarnost za zdravje v tem, da dekle fantu poliže glavico penisa, bi bilo veliko bolje, če bi razmislili, kaj oni sami tlačijo v usta pri svoje meščanskem obroku. Prepričam sem, da so dekleta, ki (zdravemu in čistemu) moškemu kdaj poližejo 'klobaso', veliko manj ogrožena od deklet, ki si vsak dan privoščijo pravo klobaso iz zmletega prašiča ali iz kake druge živalce.

    O tem, kaj so dejstva, pa si na vašem mestu ne bi upal tako vehementno in kategorično zatrjevati. Bodiva skromna in najinim tezam reciva raje stališča.


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 17. november 2005 @ 22:50 CET
    Vprašanje, ki se odpira ob tej nenavadni korespondenci lepote, narave in matematike, je dokaj nenavadno. Kako to, da razmerje, ki se tako pogosto pojavi v naravi in odraža njeno ekonomičnost in učinkovitost, vlada tudi svetu lepote in kulture, ki ga nekaj tisočletij gradimo vzporedno naravi? Je zlati rez res prijeten našim očem zgolj zato, ker smo nanj navajeni, ker ga opažamo v naravi?

    Uravnoteženost pomeni zlato sredino in zlati rez - je tisto razmerje, ki ga uči narava. Poltične konotacije pri razumljenju zakonov življenja ne bodo nikomur pomagale, zagotovo ne.

    Ljudje, ki nimajo uravnotežene prehrane se zelo hitro razburijo in imajo nenavadna stališča, ki so odraz beljakovinske podhranjenosti in so jezni na nutricioniste, ki jim želijo dobro s svojim strokovnim svetovanjem.



    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: ljudmil dne petek, 18. november 2005 @ 06:21 CET
    Zdravo,
    Tamo gdje pocinje glad, prestaje religija.Mozete li gladnom zabraniti da ukrade komad kruha?Jedna od Bozijih zapovjesti je :Ne ukradi.Jedan poznanik mi je ispricao slijedece : Zbog dugotrajnih borbi nisu nista jeli nekoliko dana(rat u BiH), a zatim su jedne noci u nekoj kuci nasli kruh.Do sita su se najeli.Cak im je nesto i preostalo.Kada su drugi dan pogledali kruh bio je potpuno plesnjuv, pa ipak se nista nije desilo.Niko nije obolio. Prije petnestak godiona pao je avion u Andama.Prezivili su samo oni koji su jeli meso svojih umrlih saputnika.Koliko znam bez ikakvih losih psiho fizickih posledica.Prema tome o zdravoj ishrani mozemo govoriti samo tada kada su ispunjeni minimalni uslovi za nju. Mozete li od eskima traziti da bude vegeterijanac?On ubija zivotinje iz ciste potrebe.Ti izuzetno miroljubivi ljudi ne poznaju niti ijednu rijec koja oznacava rat ali zato cak dvadeset rijeci koje oznacavaju kajak.Naprotiv Siki, cisti vegeterijanci slove kao izuzetno surovi ratnici.Hrana za dusu je ljubav.Oni kiji je nisu upoznali nastoje je nadomjestiti seksom.U svo dijelu ‚‚Seksualna energijai joga"
    Elisabeth Haich kaze‚‚A seksualnost imitira ljubav.Ona navodi na neznosr i zagrljaje, primorava lubavnike se privijaju jedno uz drugo, da smiruju medjusobni bol kroz objavu seksualnosti kao u slucaju izmjene ptave ljubavi.Sta prati takva iskustva? Razocaranje, gorki ukus u ustima, medjusobno optu zivanje ili bezbojna samoca;U slucaju zene obicno slijedi ocajni osjecaj iskoristenosti i prljavosti.Niko od to dvoje nije dao istinsku ljubav nego je samo ocekivao primiti je, zato je niko nije ni primio.Ljubav nikada nemoze biti nadomescena praznom cisto fizickom seksualnoscu!a covjecanstvo zudi , gine zbog ljubavi."
    U normalnim uslovima mozemo govoriti o zdravoj ishrani, ali i ekscesnih situacija je sve vise.Poplave, potresi....Na duhovnom planu razbijene porodice....Dali smo spremni za takve situacije?
    Jogi citav zivot trenira duh i tijelo za najgore moguce neprilike.
    Za vrijeme nesretnog rata, bio sam u izbjeglistvu jer nisam htijeo sudjelovat u tom groznim samounistenu.Zivjeli smo u kusici od blata sa podom od zemlje.Pacovi su bili pravi domacini a mi zapravo podstanari.Radio sam po sesnest sati dnevno i to sve Subote.Svaki dan prebacivao sam cetri do pet tona tereta za samo sto maraka.U tako uzasnim uslovima zivota rijetko sam bio bolestan( uglavnom zbog iscrpljenosti), a moj sin nikada.Stola za ucenje nije imao.Sjedio je na starom loncu u koji smo natrpali piljevinu i stare dzempere.Vodu sam u buretu od pedeset litara dogonio sa tristo metara udaljenosti.Pa ioak Rijetko smo klonuli duhom.Moje sin cak pri upisu u gimnaziju od 100. mogucih bodiova osvojio 97,5.Uslovi i napor su bili takvi da sm nekoliko puta molio Boga da me uzme sa svijeta.Ne sramim se to reci i zato ne optuzujem Boga.No, iz svake takve situacije izlazio sam snazniji. Uvjek mi je bila na umu misao velikog ucenjaka i covjeka dr. Hannes-a Lindemann-a‚‚Psiha uvjek prije popusta nego tjelo".Joga je sastavni dio mog zivota.
    Ovdje mozemo raspravljati o bilo cemu, ali tek u stvarnim uslovima pokazati cemo sto znamo i sta mozemo.Kada se prisjetim svega zahvalan sam Svetom Duhu sto nism bio na jos vecim iskusenjima.Takva iskusenja nikome ne zelim.Snazimo tjelo zdravim hranom i tjelesnim aktivnostima, ali snazimo i dusu ljubavlju.Moje osnvna preokupavija je Sa Ljubavlju Ljubav darivati.To i Vama zelim.


    Kulinarični rez

    Prispeval/a: MC dne petek, 18. november 2005 @ 08:41 CET
    >Uravnoteženost pomeni zlato sredino in zlati rez -
    >je tisto razmerje, ki ga uči narava. Poltične
    >konotacije pri razumljenju zakonov življenja ne bodo
    >nikomur pomagale, zagotovo ne.

    Človek je čudna žival. Gradi, kipari in slika po pravilih zlatega reza (dela, kar ga uči narava), ko pa gre za prehrano, se nenadoma podreja kuharskim proporcem in nikakor ne prenese, da bi hrano užil takšno, kakršno je zanj pripravila narava. Nobena žival v naravi ne kuha, samo človek z ognjem, kuhalnico in agresivnimi začimbami izumlja nekaj 'boljšega'. Če bi se ljudje tudi prehranjevali po pravilih zlatega reza, ne pa po pravilih kuharskega reza, bi izgledali približno takšni, kot tisti čudoviti moški z razprostrimi udi na sliki Leonarda da Vincija – v proporcih, kakršne tudi določa zlati rez. Poglejte malo okoli sebe in opazujte zabuhle kepe masti, deformirane sklerotične in upognjene postave, ki se sprehajajo po ulicah ter se vprašajte, kaj imajo te adipozne, disproporcionalne potujoče šunke še opraviti z zlatim rezom. Je v razmerjih med pasom in rameni ostalo še kaj od zlatega reza, ali gre le še za 'mastni rez' ali v primeru zgrbljenih in s protinom obloženih starčkov za 'sklerotični rez'!?

    >Ljudje, ki nimajo uravnotežene prehrane se zelo hitro
    >razburijo in imajo nenavadna stališča, ki so odraz >beljakovinske podhranjenosti in so jezni na nutricioniste,
    >ki jim želijo dobro s svojim strokovnim
    >svetovanjem.

    Če česa danes primanjkuje, potem gotovo primanjkuje nenavadnih stališč. Navadna stališča so namreč, tako kot že ime pove, stvar navade, navada pa je tisto, česar se oklepa vsaka ukročena žival, ki se boji svobode. Za navado pravijo, da je železna srajca. Navadna stališča pa so njeni gumbi.

    Lahko bi na veliko razpredal tudi o beljakovinski podhranjenosti. To je resna in strašna bolezen, ki bi se jo moral bati vsakdo, ki želi ohraniti svoje lepo, zaokroženo, špehato nadstavbo, oblikovano v razmerjih, ki jih določa 'mastni rez'. Jaz se namreč še vedno borim s to zahrbtno in grozljivo boleznijo, ki mi nikakor ne dovoli, da bi se lahko sproščeno razlezel na kavču in se pošteno najedel proteinsko adekvatnega in strokovno 'uravnoteženega' meščanskega obroka. Včeraj je bilo še posebej hudo. Pri relativno nizki temperaturi sem beljakovinsko podhranjen pretekel 8 km v času 31:20!

    lp Marko


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 18. november 2005 @ 10:44 CET
    Pozdravljen Ljudmil,
    pod tvoj komentar se mirno podpišem,
    Tvoja res ekstremno težka pot življenja je živ dokaz zaupanja v Boga in predaje ("molio sam da me Bog uzme..."), sufiji temu stanju pravijo TAVAKUL. :Zaupanje v Boga je stanje notranje in zunanje brezskrbnosti, ki jo varuje Božja skrbnost."

    "Mir najde, kdor iz srca odstrani ljubezen do tostranstva. Ko se srce izprazni, se vanj naseli odpoved, in ko je v njem odpoved, se mu vzbudi zaupanje v Boga." To je stopnja odpovedi, ki odvzame silam jaza- osebnosti, oblast. To se seveda ne zgodi zlahka. Tebi se je to zgodilo po usodi. Človek mora biti notranje trden in le tedaj se lahko popolnoma izroči Bogu znotraj sebe.
    "Zaupanje v Boga je odpoved načrtom duše in razgaljenje lastnih sil in moči." "Ko se gotovost dopolni, jo imenujemo tavakul." (sufi mojstri).

    "Kaj nam pomaga zmagovati?
    Ljubezen.
    Kako ljubezen najdemo?
    Z ljubeznijo.
    Kje dobra dela sijejo?
    V ljubezni.
    Kdo dva združiti more?
    Ljubezen.
    lep pozdrav v Bih in vse dobro,
    Miran


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: MC dne petek, 18. november 2005 @ 14:43 CET
    Ljudmil, imaš prav. V sili hudič muhe žre. Zato ni vzrok niti hudič, niti muhe, marveč izključno sila (razmer). Zato je o Eskimih, pa o kanibalizmu ljudi v primeru katastrof in o prehrani v ekstremnih vojnih razmerah, nesmiselno razpravljati v kontekstu vegetarijanstva. Jasno je, da človek lahko v izrednih razmerah preživi tudi ob zelo pičlih in z nutricionističnega stališča povsem neprimernih prehranskih virih. Ko gre za uživanje mesa pa lahko vse to postane poceni demagogija za tiste, ki se v miru, obilju in v prijaznih klimatskih razmerah, nočejo odpovedati svojim perverznim prehranjevalnih navadam, ki temeljijo na intenzivem izkoriščanju in pobijanju živali.

    Tudi z Eskimi se ni nihče dolgo ubadal, živeli so svoje odmaknjeno (in kratko) življenje. Kakega posebnega razloga za vojskovanje niso imeli. Miroljubni pa so ostali tudi zato, ker niso nikoli zgradili civilizacije, visoke tehnologije, raznih akademij, kulture in teokratskih inštitucij. Za vojno in vojskovanje potrebuješ zaloge, zaloge pa lahko nastanejo le s kopičenjem (Kopičenje je vedno motivirano s strahom). Zato, da lahko kopičiš, potrebuješ organizacijo, delitev dela, produkcijsko verigo, sužnje (marljive delavce, ki delajo za druge) , konzervirano hrano, ki omogoča daljše vojne pohode (žita, alkohol) ter seveda teokracijo, ki ljudi drži v suspenzu (čakanju) ali moralno upraviči agresijo, žrtvovanje, odrekanje... Mislim, da nihče, še najmanj pa vegetarijanci, eskimov ne posiljujemo z zelenjavo in stalno ponavljanje te oguljene demagoške mantre koristi le namenom mesnopredelovalne industrije. Današnji Eskimi so posiljeni kvečjemu s t.i. civilizacijskimi dobrinami. Vegetarijanskih Eskimov ni in jih nikoli ne bo, tudi ni potrebe po tem, da bi to postali, pač pa so Eskimi, ki pijejo alkohol, kadijo cigarete in delajo reklamo za avtomobilske gume. Večina današnjih Eskimov tudi že prav veselo kuha, cvre, peče in začinjuje, čeprav beseda Eskimo pomeni "tistega, ki je surovo ribo." Tudi ne bi bil presenečen, če bi naletel na Eskime, ki redno uživajo konzervirano tunino Calvo.

    O Sikih praviš, da so neke vrste krvoločni vegetarijanci. Seveda ne drži niti prvo, niti drugo. V tebi je gotovo veliko ljubezni, toda zaradi tega nisi imun na stereotipe in poceni laži. Vegetarijanstvo je pri Sikih, tako kot pri mnogih drugih religijah, kvečjemu priporočilo nekaterih klerikov (gurujev), v praksi pa se ga držijo zelo redki. Nekateri Siki jedo vse vrste mesa, nekateri ne jedo samo govedine, nekateri pa verjamejo, naj Siki ne bi smeli uživati mesa ritualno zaklanih živali (kosher in halal) Ko gre za govedo, se Siki od Hindujcev precej razlikujeo, saj krave ne častijo kot neke vrste nadomestno mater (zaradi mleka), zato tudi govedina zanje ne predstavlja tabu. Zato nevegetarijanski Siki popolnoma prosto uživajo govedino pa tudi svinjino ali kako drugo meso. Za tiste, ki želijo napredovati v duhovni smeri, pa sveti možje priporočajo naj se izogibajo ubijanja živali in ptic.

    http://www.sikhs.org/meat_au.htm

    http://allaboutsikhs.com/mansukh/076.htm

    http://www.info-sikh.com/GoraPage2.html

    Tudi predsodek o krvoločnih Sikih (imenovali so jih celo vojaška rasa) temelji na stereotiph in na izmišljijah, predvsem pa na podobah, ki so jih ustvarili njihovi dolgoletni kolonijani vladarji - Angleži, ki so jih novačili v svojo vojsko. Gre za tipično perverzijo belega (zahodnega) človeka, ki sebe kaže v vzvišeni - civilizirani luči, tujerodne 'divjake' pa predstavlja kot neukročene nasilneže. To me močno spominja na zgodbice o krvoločnih bosancih, ki so jih v prvi svetovni vojni avstroogrski častniki pošiljali preko Soče z buzdovanom in nožem med zobmi, da bi klali prestrašene italijanske vojake.

    Še enkrat hvala za dobre želje, enako želim tudi tebi. Naj zaključim z mislijo »krvoločnih Sikov«:

    Bog bo pomladil tiste, v srcih katerih je ljubezen!



    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 18. november 2005 @ 19:24 CET
    Pozdravljen Ljudmil,

    ko takole berem tvojo pretresljivo zgodbo kako si preživljal vojno v BiH, se nehote spomnim na dunaskega psihiatra Viktorja Frankla, ki je dolga leta prenašal strahote nacističnega uničevalnega taborišča, kot jih je tudi moj oče v Dachauu, je iz grozovite življenjske izkušnje razvil posebno psihoterapevtsko teorijo, tako imenovano logoterapijo. Logos mu pri tem ne pomeni samo besedo, ampak predvsem smisel življenja. V mejni situaciji, v kakršni je trpel več let, se mu je odpiralo z zevajočo resnostjo vprašanje, kakšen smisel naj ima njegovo življenje, še posebej v takem brezupnem stanju, kako naj človek smiselno izpolni strahotni bivanjski vakuum, ki zja pred njim. Še hujša pa je ugotovitev, da mnogi to življenjsko praznino, tak bivanjski vacuum, doživljajo tudi v vsakdanjem življenju, v vsakdanjih življenjskih okoliščinah, ki jim navidez dobro gre. To jasno dokazujejo tudi te več ali manj neumne razprave o tem kako prehrana vpliva v oralni seks. Totalno "odštekano" provokativno govoričenje, ki mu lahko dodajaš svoja mnenja samo norčavo, saj to sploh niso resne teme, spričo težav, ki jih ljudje doživljajo v svojih eksistencialnih krizah in ko potrebujejo od drugega pomoč. V takih težkih trenutkih, kot sta jih preživljala ti in tvoj sin človek samo upa. Upanje postane presežna vrednota, upanje je polovilo, ki dviga človeka visoko ne le nad prostorske in časovne dimenzije, temveč mu obenem omogoča, da presega hrepenenje. Človeka upanje neprestano dviga in usmerja v nevidni svet, v njegovo polnost. Samo tako nam upanje odpira smisel življenja, smisel obstoja. Samo simboličnemu svetu upanja se imamo zahvaliti, da lahko v življenju premagamo tako hude preizkušnje in stanje obupa. V upanju je človek hkrati na višini vseh prizadevanj, obenem pa v stanju pračloveka. Človek v takšnih trenutkih strmi v sveto žarišče svoje osebnosti in tej skrivnosti, v kateri se zrcali ves svet in v njej samo človek v nerazumljivi etnosti samozavesti jaza, vse njegovo bogastvo, vsa podarjenost biti, dobesedno ves makrokozmos je nekaj, v kar lahko samo strmi, upa onstran njega samega in to ga posvečuje, to je vera v ljubezen Boga, ki jo v takšnih hudih preizkušnjah še kako potrebujemo. Le vera nas ohranja, da lahko prestanemo tako hudo preizkušnjo in ne klecnemo.

    Vesela sem, da je to za tabo in hkrati sem ti hvaležna, da tudi nam, ki tega nisemo prestajali poveš, da se bomo bolj zavedali vrednote življenja in se hkrati zavedali območja nesnovne sile duha, ki te je gnal naprej na krilih upanja.

    Lep pozdrav in vse dobro tebi in tvojemu sinu
    Tatjana




    Kulinarični rez

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 18. november 2005 @ 19:39 CET
    Marko,

    ti si pa res od sile, ti kar zavidam, da si lahko pretekl 8 km. Jaz sem v mlajših letih kar skupaj padla pri maratonu, tako sem bila zadihana. Bila sem dobra šprintarica na 100 m, še celo enko medaljo sem v šoli dobila za to. Bila sem tudi dobra kotalkarica, vendar kje so časi? Leta naredijo svoje. V mojih letih sem le še vztrajna plavalka in bi rekla, da je s športom več ali manj konec. Sedaj grem na večerjo, pojedla bom okrog 5 kostanjev z zlatim rezom in eno sočno jabolko. Hesse je rekel v Siddhartinih pravljicah:"Lepi deček, res ne vem ali si otrok ali modrec ali morebiti božanstvo." Jaz sem čisto navadna pesnica, ki sedaj pripravljam pesniško zbirko za tisk. Znam peti lepe pesmi o listnatem gozdu, borovem gozdiču, o vseh živalcah, pesmi o morjih, skalah, zvezdah in ljubezni, prav malo po vem kako se naredi kulinarični rez na kruhu, paštašuti in sočnem zrezku. Vidiš, to je moja slabost. Potrebujem prevzgojo pri Dr. Pirnatu, nutricistu, ki mi bo odredil do grama kaj smem zaužiti.

    Lep pozdrav in imejo se lepo
    Tatjana


    Kulinarični rez

    Prispeval/a: ljudmil dne nedelja, 20. november 2005 @ 07:16 CET
    Zdravo Tatjana!
    Zdravo Miran!
    Hvala za vas komentar.Bicu kratak.Moj odgovor je :Veliki su slicni, njima se istina otvara, srednji su najgori.Hvala i tebi MC za komantar.Imas znanje i hrabarsi i sto je naj bitnije spreman si da ucis.Takodjer moras znati da onaj koji ima znanje ima i neznanje. I biljke imaju osjecaje.Cvijece koje uzgajamo sa ljubavlju bolje raste , ima lijepse boje, i neznije mirise.Nauka je dokazala da i biljke komuniciraju.Ako su napadnute mnoge izlucuju feromone i time upozoravaju ostale da se pripreme na napad.Upozorene biljke veoma brzo i intezivno izlusuju toksine, neugodne mirise....Cesto puta od drveta ne vidimo sumu.Iako i Miran i Tatjana upozoravju da je problem mnogo siri uporno ostajemo tvrdoglavi.I nije problem niti u mesojedstvu niti u vegeterijanstvu.Problem je u opstanku covjeka na planeti Zemlji.Covjek danas iskoristava 40%(cetrdeset procenata) foto sinteze, a zelo bi cak 80%.Tako nemilosrdno iskoristavanje biljnog svijet neminovno ce se odraziti na covjekov opstanak na Zemlji. O tom problemu cu napisati za nekoliko dana priog.I Tatjana I Miran uporno upozoravju na ljubav i imilosrdje.Ponavljam samo milosrdje spasava od osude na smrt i pakao.


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 21. november 2005 @ 08:54 CET
    Ne Tatjana, ti nisi samo čista navadna pesnica, ki pripravlja eno pesniško zbirko za tisk in poje o borovem gozdičku. Ti si človek, ki se je naučil duhovno misliti in premaguje metafizično praznino, človek, ki ume spoznati združenost snovnosti z duhovnostjo. Si človek, ki se ne zapleta v slepo ulico, temveč prodira skozi ožine materialnega življenja v širino duhovnega sveta. To je neskončno več, kot biti samo navaden rimar ali povprečen tekač na srednje proge, ki je le solato, banane in oreščke.

    p.s.:

    Tudi jaz sem bil nekoč pesnik. Takrat, ko me je še bolela glava, križ, ko me je mučil bronhitis, prehladi, tesnoba in hemeroidi. Takrat, ko sem si stiskal mozolje, razmišljal o samomoru, se identificiral z antijunaki Lermontova, Dostojevskega in Turgenjeva, sanjaril o svoji Dulcineji ali Beatrice ter si ob tem 'strgal korenčna'. Doma imam krame za najmanj eno pesniško zbirko. Nikoli nisem ničesar objavil. Od posamičnih sonetov do sonetnega venca, pa do gazel, pantumov, haikujev in ne vem še česa. Eno samo patetično – umetelno nakladanje, na katerega sem, paradoksalno, še vedno ponosen. Poezija je simptom bolezni. Je znak čiščenja - razstrupljanja. Poezija je PATOEZIJA ! Ne rečem pa, da poezija ni nekaj lepega, sladkega in omamnega, da ni lahko tudi v zlatem rezu. Poezija deluje zdravilno (alopatsko) na dušo. Je kot zdravilna rožica, ki malo ublaži bolečino (in potlači ostale simptome), predvsem tistemu, ki piše – veliko manj pa vsem ostalim. Vendar je tudi najboljša poezija samo zelo slab približek (mimesis) Narave.

    Lep pozdrav tudi tebi
    Marko


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 21. november 2005 @ 11:58 CET
    Uh, Marko, briljantno.
    lep pozdrav in vse dobro,
    Miran


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 21. november 2005 @ 13:19 CET
    >Še hujša pa je ugotovitev, da mnogi to življenjsko praznino,
    >tak bivanjski vacuum, doživljajo tudi v vsakdanjem
    >življenju, v vsakdanjih življenjskih okoliščinah, ki jim
    >navidez dobro gre. To jasno dokazujejo tudi te več ali
    >manj neumne razprave o tem kako prehrana vpliva v oralni
    >seks. Totalno "odštekano" provokativno govoričenje,
    >ki mu lahko dodajaš svoja mnenja
    >samo norčavo, saj to sploh niso resne teme, spričo težav,
    >ki jih ljudje doživljajo v svojih eksistencialnih krizah in
    >ko potrebujejo od drugega pomoč.

    V rubriki Spolnost, pa tudi v drugih rubrikah, lahko najdemo množico prispevkov,
    ki jih - upoštevajoč tvoja merila - lahko označimo kot manj ali bolj neumne razprave ali kot totalno »odštekano« provokativno govoričenje. Zakaj se nisi oglasila v primeru prispevkov, kot so npr. Sperma-antidepresiv?, Reden seks za redno opravljanje izpitov, Multiorgazmični moški, Zanemarjeni ščegetavček, Tantra-ljubezen z okusom vzhoda ipd. So te teme res veliko bolj resne od tega, kako prehrana vpliva na oralni seks?! Je večina člankov (ne samo o spolnosti) objavljenih na Pozitivkah resna, 'spričo težav, ki jih doživljajo v svojih eksistencialnih krizah in ko potrebujejo pomoč od drugega.' Kolar je s svojimi nasveti pomagal mnogim, posredno tudi meni in moji ženi. Mogoče res ni nikogar izvlekel iz eksistencialne bede, toda - bodite pošteni - povečini vsi (tudi tvoji) prispevki v Pozitivkah npr. o blagovesti človeštva, življenjepisih in naukih raznik svetnikov, virtualnem moškem in njegovem astralnem telesu, novih ravneh boga, trojnem delovanju Svetega duha, prehodu duš, itd... - k odpravljanju eksistencialnih kriz posameznikov prispevajo manj kot en sam mušji prdec.

    Priznaj, da ti je tale Ljudmil iz Bosne prišel kot naročen. Pravzaprav se mi zdi skrajno nenavadno, da ne rečem sumljivo, da je Ljudmil svojo tragično življenjsko zgodbo izpovedal ravno v rubriki o oralnem seksu in - ali ni tudi to neke vrste provokacija? Ljudmil ti je v vsakem primeru prišel prav, da si lahko manifestirala svojo 'Ljudmilost' in se povzdignila nad Kolarja. Zares, Franklova logoterapija se nad Kolarjevimi naturističnimi hipotezami o vonju ženskih spolnih organov res dviga kakor mogočna katedrala nad podrto pasjo uto in kdor se usede na Franklova ramena (in potem pozira za paparace) se res lahko počuti kot velikan.

    Frankl je preživel koncentracijsko taborišče. Toda tudi Helmut Wandmaker je kot nemški vojak preživel strahote na Ruski fronti, ujetništvo in bil večkrat ranjen, njegovo življenje je živelo na nitki mogoče še večkrat, kot življenje Frankla, čeravno se je tolkel na drugi strani. Franklova logoterapija nas uči, da sprejmemo svoje trpljenje takrat, ko nam ne preostane nobena druga možnost, Wandmakerjava 'logoterapija' pa nas uči, da je v večini primerov še vedno možnost, če le prisluhnemo zakonom Narave. Večina današnjih ljudi ne trpi zaradi žic, ki bi jim jih nastavili nacistični zločinci, marveč si ograje in žice postavljajo sami, bolezni in trpljenje si 'prižrejo' v okoliščinah obilja, ki so diametralno nasprotne brezupnemu položaju v taboriščih, kjer so bili obroki odmerjeni le za programirano hiranje. Tudi sam sem Franklove (in Trstenjakove) knjige o smislu in o smrti prebiral v trenutkih, ko jih resnično niti najmanj nisem potreboval (v bistvu sem se samo smilil samemu sebi). Izvlekel sem se (vsaj za prvo silo) šele s pomočjo 'higienistične logoterapije', kakor jo razume star in preizkušen nemški vojak iz II. svetovne vojne. Da mučeništvo ne dokazuje ničesar, pa je znal povedati že Nietzsche!


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 21. november 2005 @ 16:42 CET
    Pozdravljen Marko,

    na tak komentar pa res ne morem, da ne bi odgovorila, kljub polnim rokam dela. V bistvu pripravljam izdajo dveh pesniških zbirk. Prva bo lirika "Sončevo oko" in bo govorila malce radoživo iz hvaležnosti do nekega cvetličnega praznika, ko pesnica razkazuje svojo modro zvončnico soncu. Kaj ne bi, ko pa ima v sebi vse vonje in okuse po rečeh, ki izpuhtevajo sok in vonj po življenju. Oglasila se bo z neko pripevno pesmarico, iz katere izvira vedrina iz skupnga delovanja, ki se je nekopičilo v njenem srcu in zadonelo v njeni duši, da je morala z besedo na dan nekako v zlatem rezu.

    Druga zbirka bo pa "Človek", ki čuti ničevost človeškega zapravljanja in razdejanja življenja. Govorila bo o človeku, ki je bolan in potrebuje miru in samote, da se bo znašel v svoji resignaciji in v kaosu, ki vlada svetu. Ta človek je še žival v človeku, ki pa v svoji metaformozi v človeka, noče imeti več nobenega botra, ki bi mu pomagal in se počuti fino v svojih svilenih rjuhah, ki jih je znal proizvesti, v svoji hiši z vodometom na vrtu, ki jo znal zgraditi s sodobnejšimi materiali in v svoji pločevinki, ki je zasedla mesto boginje v njegovem življenju. To bo težka in za marsikoga, ki se ne počuti izgubljen v človeški ljubezni in ljubi količine, morda moreča zadeva. Če bo komu vzbudila gnus in naveličanje samega sebe, bom neskončno uslišana. Poezija te druge knjige bo s pojočim otroškim glasom zahlipala in potožila kako je dihala vse dotlej, dokler ni nastopil čas, ko napiše: "Nekega dne se mi je razodelo", nato se ji razodeva in zavese se odstirajo ena za drugo, dokler ne pride njen glas do zadnjega poslušalca na zemeljski obli. Blagor meni, da v to verjamem, kajne? Dolgo sem skrivala to zamaknjeno mišljenje in govorjenje o teh kočljivih vprašanjih, da spodbodem dolžnike človeštvu k svojemu plačilu. Zadovoljna sem z majhnimi požirki, zato ni bojazeni, da ne bom potešena.

    Hvala ti, za tvoj dober komentar, ki me je le delno znebil vseh užitkov in razvad, ki jim podlegam. Prav vesela bom olajšanja, ko me lističi zapustijo in se organizirajo v družino, ki bo hotela živeti kolikor toliko v sožitju kot zbirka.

    Po pravici povedano, sem ugotovila, da ureditev zbirke ni mačji kašelj. Morala sem si kar večkrat na dan postreči z obedom, da sem požrla vse neumnosti, ki sem jih kdaj napisala.

    Tvojo poezija, ki so jo nabrale in nanesle pride čebele v panj je magična modrost, ki diha in stihi morajo živeti v sožitju zbirke. To mi je danes potrdil tudi kamnosek, ki naj bi malce prenovil star spomenik mojih dedov. Povedal mi je, da je njegova žena za njegov rojstni dan dala natisniti knjigo in mu jo podarila, v kateri so poslikani vsi oltarji, ki jih je v življenju prenovil. Ali ni to ganljivo? Skratka premišljevanje in življenje z uglašenim duhom. To je tisto!

    Lep pozdrav in vse dobro. Bil si zanimiv in bogat sogovornik

    Tatjana


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: midvasva dne ponedeljek, 21. november 2005 @ 23:27 CET
    Iz svoje izkušnje lahko povem, kako velike spremembe nastanejo po prenehanju uživanja mesa.
    Tri mesece smo bili v družini že vegetarijanci, ko je oče praznoval jubilej. Revež ni razumel naših novih prehranjevalnih navad, zato nismo delali problemov in smo na vrtu pred njegovimi očmi (kadar je prišel zraven), pojedli tudi kaj z žara. Popoldne je minilo brez posebnosti, le zvečer v postelji je bil prisoten nek neprijeten vonj, katerega vir ni bilo mogoče določiti. Naslednji dan je bilo še hujše, vonj po fekalijah je prihajal iz telesa poleg mene. Isto je bilo tudi z mano, le da sem to izvedel od žene. Ni za povedat, kako je to smrdelo. Ni pomagala ne voda ali mila, treba je bilo počakati nekaj dni, da je telo prebavilo in odstranilo "izvir". Od takrat ga ni razloga, da bi vase še spravil tako packarijo.
    Je pa problem v tem, da s povečano občutljivostjo za vonj ne preneseš več prisotnosti uporabnikov moških vodic, dezodoransov, pudrov in podobnega. Prav tistega, kar naj bi jih naredilo bolj privlačne. Kako zmotno!



    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Pips dne torek, 22. november 2005 @ 11:43 CET
    Zanimivo.

    A da ste tako zelo smrdeli? Ubogi reveži. Kdo je zdaj kdo? Saj veš Janez Tatjana. Ti si mož, ali si žena?

    Prijatelj je športnik in sploh ne uživa mesa. Le veliko žitaric in zelenjave. Pa da ti vidiš kako grozno smrdi ko prdne. Ni za opisat. Vendar bi verjetno tebi njegov prdec deloval kot blažen parfum.

    Praviš, da sta drug drugemu smrdela? Ja saj sta oba jedla meso(čeprav mislim, da nakladaš). Po tej logiki, bi si morala drug drugemu smrdeti že prej, ko sta jedla še oba meso vsak dan.

    Če se dva z drekom polijeta, oba smrdita in drug drugega ne motita. Če pa se samo eden z drekom polije, pa je za drugega ta smrad neznosen.

    Nakladaš, JanezTatjana.


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. november 2005 @ 13:01 CET
    Pozdravljen Pips,

    kaj ima opraviti Tatjana z Janezovim ponavljanjem melodij in variacij, ki izhajajo iz zelenjavnega lonca skoz črevesje na plano in so odlika nadarjenega in pomembnega komponista človekovega zelenjavnega parfuma. Takšno mojstrsvo v glasbi in dialektiki ritnih pogovorov je šteti kot sentenco mislečih glasbenih tonov drugega izvora. Le-ti, zelenjavni namreč, bi lahko bili podobni glasbeni stvaritvi Apasionata.

    Prepletanje Janezovih z ženinimi toni pa pride do izraza v izrazitejših kombinacijah in so prava harmonična kompozicijska razpoloženja za okolje, v katerem živita.

    Tisti, ki jedo meso imajo malo drugačne simfonične pesnitve, nekoliko monotono, vendar toplo in lepo dišeče. Te sonate zaslužijo ime "Lux in tenebris", ker so glasbeni izraz luči, ki se opira na dostopne in prepričevalne vsebine nebeških vonjav.

    Jaz sem naredila eksperiment in sem zaužila cel gozdiček mahu, torej miniaturno podobo gozda. In kaj se je zgodilo?
    Nič! Nobenega vonja, nobenih glasov. Vse je bilo tako, kot je bilo prej, ko sem za večerjo zaužila telečji zrezek s prilogo krompirja.

    Lep pozdrav, imejte se vsi fajn dokler ne izčrpate vseh zmag nad naravnimi silami in zlemi duhovi

    Tatjana


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: midvasva dne torek, 22. november 2005 @ 20:47 CET
    Pips

    Izgleda, da bi bilo tebi treba vse še narisati, da bi razumel. Ne bom ponavljal svojih besed ali Kekčevih o tem, kako se telo obnaša po tistem, ko je že prečiščeno in ko ga ponovno zastrupiš z mesom.

    Daj raje napiši kaj lepega ali koristnega. Ti že škoduje, ko si se poistovetil s Pipsom za mrčes in samo strup špricaš. Mogoče bi se malo preusmeril od mojega k svojemu imenu in ga zamenjal za kaj lepšega in se potlej po njem ravnal.

    Gorenjski pozdrav, Janez


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Pips dne torek, 22. november 2005 @ 22:28 CET
    Če kliknem na tvoj nick, vidim, da si napisal, da ti je ime Tatjana. Podpisuješ se pa Janez. To mi je malo čudno.

    Uporabnik jazsem
    Uporabniško ime: jazsem (Tatjana)

    Uporabnik od: ponedeljek, 15. avgust 2005 @ 14:32 CEST
    Elektronski naslov: Pošlji Email
    Spletna stran:
    Opis:
    PGP javni ključ:

    Meni je marsikaj jasno, le da se ti potem, ko niš več argumentov skrivaš za neko vzvišenostjo.



    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: MC dne sreda, 23. november 2005 @ 07:42 CET
    Tatjana, tvoj eksperiment z 'gozdičkom mahu' je že v osnovi napačen - zato, ker ti manjka potrpljenja, predvsem pa resne želje, da bi se prepričala v nekaj, kar že apriori zavračaš. Če bi dovolj dolgo vztrajala z 'mahovimi gozdički', sem trdno prepričan, da bi tudi ti opazila spremembo in morda naposled doživela vse tisto, kar je iskreno opisal Janez. Človek, ki občasno pogloda korenček, nekaj pečenih kostanjev ali ugrizne v sočno jabolko, zaradi tega še ni vegetarijanec, še manj presnojedec, kaj šele verodostojen pričevalec. Nemogoče je pričakovati, da bi zaradi kratkotrajnega eksperimenta z 'mahovim gozdičkom' dolga leta napačno hranjen človek nenadoma občutil dobrobit veganske presne hrane.

    Proces razstrupljanja in obnavljanja telesa lahko traja tudi nekaj mesecev ali let. Ne gre samo zato, da telo preneha izločati toksine na način, ki povzroča zadah in kožni smrad, marveč gre predvsem za to, da se skozi dovolj dolg proces detoksifikacije - predvsem velja to za presnojedce - izostri tudi voh. Ljudje, ki zaudarjajo, običajno ne vohajo svojega smradu. Ne samo zaradi biološkega narcizma, zaradi katerega se nam npr. lastne fekalije zdijo manj gnusne kot fekalije koga drugega, marveč predvsem zato, ker imajo takšni ljudje popolnoma razglašen vohalni aparat (enako velja za njihove močnih začimb nenasitne brbončice). Tako se običajno najbolj smrdeči osebki moškega spola že na tešče tako intenzivno polijejo s kolonjsko vodo, da zadnje plasti smrdečih kemikalij izpuhtijo šele pozno zvečer, ko naposled odvežejo okoli zamaščenih vratov zategnjene kravate, ki so 'dišeče' kemikalije skoraj ves dan s težavo zadrževale v tesnih prekatih pod brado in pazduho, kjer so se ves dan veselo prekuhavale v opojnem sožitju s fekaličnimi kožnimi izločki. Sami seveda nikoli ne zaznajo svojega 'švica', pač pa si - zaradi agresivne, zdravju škodljive (na živalih preizkušene) kozmetične cvetlično-urinske brozge, celo domišljajo, da dehtijo kot omamni Adonisi, na katere se bodo z vseh strani vsak čas zgrnile še bolj »dehteče« mladenke.

    Popolnoma razumljivo je, Tatjana, da nisi zaznala nobenega vonja, nobenih glasov. Tvoj vohalni aparat je v stanju zaznavati predvsem ali zgolj intenzivne vonjave, kakršne prihajajo iz srednjeveških greznic, kuharskih kotlov in iz kozmetičnih stekleničk, pa še te bolj podkrepljene z domišljijskimi knjižnimi bestsellerji ala »Parfum«.. Mogoče so tvoji čuti izostreni, ko gre za zaznavanje božanskih energij, ki vejejo s Parnasa, morda si nenadkriljiva pri odkrivanju čarobnih zvokov Eolove harfe, toda videti je, da je tvoj fiziološki voh močno opešan. Tudi naš največji poet je veliko bolje zaznaval vonj mokrocvetečih rož'c poezije, kakor lasten smrad, ki se ga je nalezel pri popivanju v kateri izmed ljubljanskih oštarij. Ne samo vinjeni ali kako drugače okajeni poeti, celo osebki, ki se ukvarjajo s t.i. 'duhovnostjo', lahko postanejo izvor skrajno zoprnega duha. Morda je to tudi razlog, zakaj imajo duhovniki in duhovneži tako radi kadila, mire in dišeče palčke, ponavadi vedno takrat, ko bi se moral prikazati Sveti duh ali kaka podobna fatamorganična kreatura.

    Videti je, da je edina korist od tvojega eksperimenta z mahovim gozdičkom le v tem, da tisti dan nisi zaužila telečjega zrezka s krompirjem. Če je 'mahov gozdiček' predvsem ironična metafora za nekaj, kar naj bi uživali vegetarijanci, je telečji zrezek veliko bolj neposredno opisna in zemeljska označba za tisto, kar jedo mesojedci. Nič kaj pesniški izraz, a še vedno dovolj blag, da zastira resničnost! Včasih slišimo, da je neka kulinarična specialiteta ali vino kakor poezija - poezija vonjav in okusov. Jaz bi rekel, da gre predvsem za poezijo laži in prikrivanja. Poglejmo resnici v oči - kaj je telečji zrezek? Pesniki menda ljubite in iščete resnico! (Mnogi so jo našli v vinu in je potem ne iščejo več.) Najprej, kaj je tele oziroma teliček? »Tele je goveji mladič« (povzeto iz SSKJ) oziroma, da bo bolj jasno tudi antropocentrikom - »Tele je goveji otrok«. In kaj je govedo? »Govedo je večja domača žival z rogovi.« (SSKJ)! Kaj je žival? »Žival je bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika.« (SSKJ). Kaj so čutila? »Čutilo je organ za sprejemanje dražljajev.« Kaj je zrezek? »Zrezek je rezina mesa, ki se speče navadno na vroči maščobi.« (SSKJ)Kaj je rezina? »Rezina je odrezan kos, košček snovi.« (SSKJ) In kaj je meso? »Meso je navadno rjavkasto tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, hrana.« (SSKJ) Imamo torej telo domače živali, ki nastopa kot hrana. Postopek, ki živo žival spremeni v hrano, lahko v SSKJ poiščemo pod geslom »klati«, ki pomeni: »Ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem!« Ekspresivni (pesniški) pomen besede klati je tudi: »Ubijati, moriti, navadno divje in surovo.«

    Tako - oboroženi smo, da razvozlamo kulinarično metaforo, ki se skriva za besedo »telečji zrezek«. Naj analizi sledi še sinteza: Telečji zrezek je na vroči maščobi pečen odrezan kos rjavkastega, mišičnega tkiva na surov in divji način z nožem ubitega otroka velikega domačega bitja, ki se hrani, premika in ima organe za sprejemanje dražljajev!

    Buon Apetit, pesnica! (ob toplih zvokih sonate »Lux in tenebris«)



    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 23. november 2005 @ 10:08 CET
    Gorenjski Janez,

    jaz nimam občutka, da bi Pips zastrupljal. Meni se zdi Pips na Pozitivkah osvežujoča vonjava, kot bi odprl okno. Ko se pojavi zatohlost, on popipsa in spet se čuti sveži zrak.

    Seveda njegov pips ima tudi moč, da popipsa kakšno veličino, ki si domišlja "jaz sem" in to je njegova prednost.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: osh-kosh dne sreda, 23. november 2005 @ 10:41 CET
    dragi MC,
    ali nam lahko zaupaš kako zgleda vajin jedilnik skozi en teden?
    lp


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 23. november 2005 @ 11:30 CET
    Pozdravljen Marko,

    si me pa res spravil v mat pozicijo, da sem se kot mravljica usedla na cvet s svojimi prekrižanimi tačkami in začela globoko razmišljati kako naj pridem do prepričanja, da tvoj apriorni moralni zakon, ki si mi ga ponudil kot kategorični imperativ, zame ne more biti obvezujoč.

    Prizadevaš si, da bi zakoličil mejnik v mojem pesniškem razvoju estetike, ki je premagala nizko racionalistično vrednotenje umetnosti. Postavil si torej mejnik kot velik vprašaj med mojo dušo in telečjim zrezkom s pečenim kromirčkom.

    Pogoj, da se ta zakoličeni mejenik odstrani in me sovobodi moje nadlege, naj bi bila skleda solate, ki naj vsebuje idejo norme in idejo uma, ki obvladuje etična razmerja.Tako bi se prek solate moja poezija vezala na etičnost tudi skoz mojo osebnost, ki naj bi presegla, da bi eno pisala, drugo počela.

    Treba si je ogledati malce bolj od blizu kaj meni pomeni harmonično predstavljanje nekega vonja, ki ga okrog sebe lahko širi človeško telo ali poezija. To razmerje predstavlja po moje domišljija.

    Presnojedec je prepričan, da lepo diši po naturi, ker je solato; poet vsejedec pa je prepričan, da ne smrdi, ker vnaša v svojo zavest čustvene sposobnosti zaznav, doživljajsko zavest in nekaj tiste duhovne hrane, ki ne gre skoz prebavila. Lepota mu postane apriorna fantazijska harmonija med čustnostjo in umom, in ker sta čutnost in um brez vonja, mu hedonizem kot podlaga estetike ne postane temelj normativne, zakonodajalske, podučevalske estetike.

    Hedonistična teorija se nanaša v svoji individualnosti na osamljena doživljanja naslade, kakršna je n. pr. značilna za Aloisa Kolarja in njegov oralni seks. Estetska sodba pa, za katero želimo, da ima nek splošnoveljavni značaj, sploh ne more temeljiti na takšni indvidualni ravni.

    N. pr. Kant je v svoji "Kritiki praktičnega uma" napotil k poskusu kritične analize človekovih zmožnosti, ki ustrezajo lepoti. Pomembna je subjektivna stran dojemanja lepega. Iz tega bi izpeljala logični zaključek, da je občutek ugodja, prijetnosti ter uživanja solate in dobrega vonja svojega lastnega telesa, povezan z nekim posestniškim, posesivnim interesom, ki izpodriva občutenje duha v duši.

    Estetsko uživanje n. pr. v poeziji ali pri sprejemanju duha pa ni lastniško. Tu človeku ne gre za objekt svojega telesa (ali smrdi ali lepo diši), kot pri zadovoljevanju nagonov, n. pr. hrane in pijače. Estetsko ugodje v poetičnem razpoloženju je nezainteresirano ugodje, ki ima zato tudi razmišljujoč značaj, je stvar sposobnosti doživljajske zavesti in ne ugodja telesa in telesnih vonjev.

    Če razčlenjujem pričujoč problem naprej, ugotovim, da pri naštevanju negativnih strani, redko kdaj pozitivnih recimo uravnoteženega hranjenja telesa, naletimo na znanstvene resnice. Tu odpove vsaka transcendentalna filozofija in človek se pogovarjala le o relativnostnih razmerjih, ki so konec koncev determinirana. Tu bi omenila rimskega cesarja Nerona in njegovo protislovno moralo. Učil je, da ima vsaka dežela svoje navade, svojo hrano in pijačo. Zato da nima prav nobenega smisla zgledovati se po starih Grkih, ki so že zdavnaj izginili s svojo umetnostjo in mislijo vred. Menil je, da vsakdo naj pač dela v tistem okolju, ki mu pripada in ga razume, v katerem lahko ustvarja, po svoje. Vsak umetnik naj dela za ljudstvo, med ketero ga je postavila usoda in med katerim je preživel svojo mladost in se naučil svojih prehrambenih navad; prizadeva pa naj si ganiti srca ljudem in jih navdajati z radostjo.

    Če torej govorimo o analizi spoznanja zavesti, pomeni kritična analiza spoznanja, spoznanje njegnih možnosti in meja pomembno determinanto v živeljnju. Kaj pomaga človeku, če si domišlja, da njegovo telo diši po notranji čistoči, da tudi oralni seks prakticira, ne da bi si mašil nos, če pa je znotraj ves črn od saj in njegov duh zaudarja. Neomikan človek je sama surova čutnost, ki ji je potrebno animalno življenje. "Animali" se pa pasejo in so običajno presnojede. Človek, kot so ga vzgojili stoiki, bi bil sam razum, bil bi človek vednost. Njegovo lepoto bi oblikovale lepe umetnosti. Njegova čutnost in prečiščena občutljivost, mu omogočata čisto dušo in popolnejši izraz.

    Lep pozdravček in pomiri se z mojo strukturo, da sem navajena že od mladih nog uravnotežene prehrane in v velikem duhu pesnika skušaj razumeti tudi po posebnost. Verjemi mi, da moj duh nevtralizira in naredi vse morebitne telesne duhove estetsko indiferentne in ravnodušne. Lep dosledno izpelja miselni sistem še nikoli nima neprijetno vonjav, ker se hrani iz duha

    Tatjana


    Jedilnik

    Prispeval/a: MC dne sreda, 23. november 2005 @ 13:24 CET
    Osh-Kosh, hvala za vprašanje.

    Jedilnik zelo zavisi od tega, kakšno sezonsko sadje in zelenjavo imam na razpolago. Jesenski jedilnik izgleda približno takole: Jutro začnem s 3-4 dcl svežega korenčkovega (lahko malo pese) ali pomarančnega soka. To je kot nekakšna jutranja kavica. Dopoldne potem zmažem npr. nekaj jabolk ali dobra pol kg grozdja (muškat ali izabela), potem kosilo npr. 4-5 kakijev (v času fig sem jedel fige - tudi do 1 kg svežih fig), zvečer (nikoli po 19:00) zmažem zvrhano skledo solate (različne kombinacije - predvsem kumaric, paradižnika, paprike, motovilca, zelene solate, avokada, redkvice, zelja, repe, včasih nekaj kalamat (oliv), mogoče prgišče pinjol ali sončnični semen ali bučnih semen. Seveda nikoli vse skupaj - v povprečju 5-7 sestavin, seveda brez kisa, soli. Med olji pride v poštev le nekaj kapljic olivnega olja. Variacij in permutacij je seveda neskončno mnogo, običajno dve solati nista enaki. Po solati se včasih pregrešim še s kakšno banano ali dvema, nekaj mandeljni ali s kakšno presno sladico. Ampak to je že 'junk', ki ga rabijo le še brbončice. Nekoliko drugače jem le tiste dneve, ko tečem oziroma ko imam kakšno tekmo. Takrat nekaj ur pred tekom ne zaužijem skoraj ničesar, mogoče kvečjemu kakšno banano 1 uro pred tekom. Seveda takrat več pijem (npr. sok iz zelene in grenivke ali vodo s čisto malo himalajske soli.)

    Žena se prehranjuje zelo podobno, le da se včasih 'pregreši' z malo kuhane zelenjave ali s koščkom kruha (zadnje potem seveda obžaluje). Tudi količine zaužite hrane so pri njej za 30-50% manjše kot pri meni. Od živil živalskega izvora uživava le surov kozji sir, pa še to zelo redko (jaz ga npr. nisem jedel že nekaj mesecev).

    Marko



    Jedilnik

    Prispeval/a: eckhart dne sreda, 23. november 2005 @ 17:02 CET
    Za osvežitev debate, ki je zašla v čudne vode:

    Dr. med. Hans-Günther Kugler
    Če ješ meso, boš zbolel
    Predgovor
    Vedno več ljudi je vegetarijancev iz različnih razlogov. Nekateri zato, ker ne morejo več zagovarjati, da je njihov obed sedmina, za katerega mučijo in ubijajo njihova sobitja; drugi zato, ker so spoznali, da konzmiranje mesa ogroža zdravje.
    Te nevarnosti za zdravje so v javnosti pogosto podcenjujejo ali potlačijo. Želja pričujoče brošure je, da to pojasni na znanstveno kompetenten način - v interesu nas ljudi, ki naj se ne bi bolno prehranjevali, ter v interesu živali, ki naj jih ne bi ubijali.
    Če ješ meso, boš zbolel
    Bistvena predpostavka za ohranjanje človekovega zdravja je primerna prehrana, v kateri morajo biti prisotne vse hranilne snovi v zadostni kvaliteti ter količini.
    Prehrana v mnogih revnejših deželah Zemlje ni primerna, kar povzroča bolezni, ki so odvisne od prehrane, kot npr. povečana dovzetnost za infekcije zaradi oslabljenega imunskega sistema. Bolezni, ki so odvisne od prehrane, so v premožnih deželah prav
    tako zelo pogoste; vsekakor pa je tukaj glavni vzrok v previsokem dovajanju energije in maščob. Danes so po statistiki bolezni na prvem mestu bolezni srca in ožilja, ki jih povzroča arterioskleroza, diabetes mellitus s poznejšimi komplikacijami kot tudi maligni tumorji. Le-tem se pridružujejo še degenerativne bolezni skeleta in sklepov kot osteoporoza in artroza. Pri večini civilizacijskih bolezni je napačna prehrana važen in pogosto celo odločilen sprožilni faktor.
    Medicinsko obravnavanje teh obolenj povzroča samo v Nemčiji prek šestdeset milijard evrov letnih stroškov. To je več kot ena tretjina izdatkov v zdravstvu. K temu lahko dodamo stroške v gospodarstvu, do katerih pride zaradi izostankov z dela, invalidnosti ter predčasne smrti, ki so še mnogo višji. Leta 1994 so znašali 260 milijard DM.
    Naraščanje bolezni, ki so rezultat prehranjevanja, poteka časovno paralelno s strmim porastom uživanja mesa ter klobas. Letna poraba mesa in klobas je bila v Nemčiji leta 1994 približno 90 kg na osebo.
    V vsakodnevni prehrani mnogih ljudi veljajo meso, klobase in ribe kot nekaj samoumevnega. Agrarni lobi ter mesna industrija z geslom »meso je del vitalnosti« zavestno sugerirata, da gre pri mesu za posebno pomembno živilo.
    Na podlagi spoznanj moderne prehrambene tehnologije je danes nedvomno dokazano, da meso, klobase in ribe niso potrebni za človekovo prehrano. Več internacionalnih študij o vegetarijanski prehrani je pokazalo, da je s to obliko prehrane možna optimalna zadovoljitev potreb po hranilnih snoveh. Vegetarijanci poleg tega bolje izpolnjujejo zahteve po zdravi prehrani, kot ljudje z mešano prehrano, kot so to definirali nutricionisti ter zdravniki za prehrano.
    Vegetarijanci imajo povprečno daljšo življenjsko dobo kot tisti, ki jedo meso. Imajo ugodnejše holesterinske vrednosti, manjši riziko za mnoge vrste tumorjev, diabetesa mellitus ter obolenj srca in ožilja.
    Čeprav je znanstveno dokazano, da meso ni potrebno za človekovo prehrano, še vedno veliko ljudi, tudi pripadniki zdravstvenih poklicev, verjame, da polnovredna prehrana ni mogoča brez mesa.
    V nadaljevanju bo zdaj prikazanih nekaj medicinskih dejstev, ki nakazujejo, da je konzumiranje mesa rizičen faktor za mnoga obolenja. Pri tem gre za rezultate študij ali drugih znanstvenih raziskav, ki so objavljene v internacionalni medicinski strokovni literaturi. Ustrezne objave lahko preberete tudi v medicinski banki podatkov na internetu.
    Meso vsebuje napačno maščobo!
    Živalske maščobe nasploh vsebujejo predvsem nasičene maščobne kisline ter samo nekaj enojno in večkratno nenasičenih maščobnih kislin. Visoko dovajanje nasičenih maščobnih kislin je glavni vzrok za preveliko težo ter za razvoj odpornosti proti inzulinu. Kot je znano je hormon inzulin odgovoren za reguliranje krvnega sladkorja. Inzulin deluje po tako imenovanih inzulinskih receptorjih, ki so lokalizirani na površju telesnih celic. Če organizmu dovamo preveč nasičenih maščobnih kislin, pride do spremembe celičnih membran kot tudi števila ter občutljivosti inzulinskih receptorjev. Signali za presnavljanje inzulinskih molekul zaradi tega ne učinkujejo v nujnem obsegu. Zato pride do tako imenovane odpornosti proti inzulinu. Ta najprej povzroči povišano izločanje inzulina, da bi kompenzirala zmanjšano dovzetnost receptorjev. Kronično visok nivo inzulina je rizični faktor za koronarno obolenje srca, za mnoge vrste tumorjev ter za diabetes mellitus.
    Presežek kisline zaradi uživanja mesa!
    Mnogi verjamejo, da brez mesa ni možna zadostna oskrba z beljakovinami. Človekovo potrebo po beljakovinah pri tem pogosto občutno precenijo. Svetovna zdravstvena organizacija WHO ter nemška družba za prehrano (DGE) priporočata dnevni odmerek beljakovin 0,8 g na kilogram telesne teže. To pomeni npr., da naj bi človek s 70-imi kilogrami telesne teže dnevno použil 56 g beljakovin. Povprečni dnevni odmerek pri nemškem prebivalstvu pa znaša prek 80 g na dan ter tako občutno nad nasveti DGE.
    Beljakovina je sestavljena iz dvajsetih različnih aminokislin; obstajajo znatne razlike med sestavo aminokislin mesnega proteina ter rastlinskih beljakovin. Mesna beljakovina tako vsebuje večjo količino aminokislin cysteina in metionina, ki vsebujeta žveplo. Pri razgrajevanju aminokislin, ki vsebujejo žveplo, nastane pri presnovi presežek kisline. Ker je organizem odvisen od uravnoteženega ravnovesja kislin in baz, mora izločiti ali nevtralizirati presežek kisline. Za izravnavo kislin so potrebne baze, ki jih je pri preveč kisli prehrani treba vzeti iz presnove. Nenehen presežek kisline pospešuje demineralizacijo kosti, ker kisline razkrajajo alkalne kostne soli. Visoko dovajanje aminokislin, ki vsebujejo žveplo, vodi do povečanega izločanja kalcija prek urina. Zato ni nič čudnega, da dežele z najvišjo porabo mesa izkazujejo tudi najvišjo stopnjo obolelih za osteoporozo.
    Obremenitev s kislinami povečuje tvorbo prostih radikalov. To so reakcijsko zelo živahne kemične spojine, ki načelno lahko napadejo vse telesne biomolekule. Pogost škodljiv mehanizem je tako imenovana lipidperoksidacija, torej oksidativna sprememba maščobnih molekul. V vsakdanjiku doživimo delovanje prostih radikalov npr. pri žaltavenju masti.
    Kot smo že omenili, imajo rastlinske in živalske beljakovine različno aminokislinsko sestavo. Pomembna razlika je v razmerju med aminokislinama arginin in lysina Rastlinski proteini praviloma vsebujejo več arginina kot lysina. Živalske beljakovine spet vsebujejo več lysina in leucina kot rastlinski proteini. Sestava beljakovin v hrani vpliva na izločanje presnovnih hormonov inzulina ter glukagona. Živalski proteini stimulirajo izločanje inzulina ter aktivirajo encim, ki je potreben za lastno telesno tvorbo holesterina. Zaradi tega se zviša raven holesterina v krvi. Živalski produkti, zlasti meso in klobase, so že nasplošno zelo bogati s holesterinom, tako da imajo uživalci mesa mnogo pogosteje povišano raven holesterina v krvi.
    Pri razgradnji aminokislin nastane amoniak, ki se mora ob porabi energije s pomočjo presnove v jetrih spremeniti v sečnino. Pri tem je važno vedeti, da se za tvorbo sečnine porabijo znatne količine baze bikarbonata, kar je lahko spet obremenitev za kislinsko – bazično ravnovesje.
    Meso pospešuje vnetja!
    Živalski produkti, posebno meso ter klobase, vsebujejo veliko arachidon kislin, ki so osrednja predstopnja pri razvoju vnetnih snovi (tako imenovanih prostaglandinov in leukotninov). Več ko s hrano dovajamo arachidon kislin, več vnetnih snovi se lahko tvori. Zato je hrana brez mesa učinkovit terapevtski ukrep pri revmatičnih vnetjih ter se izrecno priporoča v prehrambeno-medicinski strokovni literaturi. Kdor je meso in klobase, okrepi v telesu vnetne procese.
    Lomljive kosti zaradi mesa!
    Mesni proizvodi vsebujejo v nasprotju z rastlinskimi živili povprečno več fosforja kot kalcija. Povišano fosfor-kalcijevo razmerje v hrani vodi do povečanega izločanja parathormona iz obščitnice. Parathormon skupaj z vitaminom D3 v bistvu regulira telesno razmerje kalcija in fosfatov. Če se poveča izločanje parathormona, pride do povečanega sproščanja kalcija iz kosti. Kot so pokazale nekatere študije, obstaja tesna povezanost med visokim sprejemanjem fosforja s hrano ter povečanim rizikom za osteoporozo in zlome kosti.
    Previdnost: rak!
    Peka, kuhanje ter pečenje mesa in rib na žaru povzroča tako imenovane heterociklične amine. Štiri od dvajsetih zvez tega snovnega razreda nastanejo avtomatično pri pripravi mesa kot reakcija med aminokislinami ter kreatinom mišičnega tkiva. Preiskave so pokazale, da imajo heterociklični amini znaten potencial, ki spreminja dedne zasnove. Te substance delujejo predvsem na gene, ki so odločilno udeleženi pri nastanku črevesnega raka. Obstajajo tudi konkretna opozorila, da heterociklični amini poškodujejo celice srčne mišice in tako prispevajo k srčnim obolenjem.
    Črevesne bakterije lahko iz mesnih proteinov napravijo N-nitrozne spojine, ki delujejo kancerogeno. Mesne proizvode pogosto obdelajo z nitrati in nitriti, kar še poveča tvorbo nitroznih spojin. Čim večja je poraba mesa, tem bolj se tvorijo te substance.
    Prosti radikali poškodujejo krvne žile!
    Rdeče meso vsebuje dvovalentno železo. To je železova spojina, ki se pojavlja v krvnem barvilu hemoglobinu ter v myoglobinu mišičja. Dvovalentno železo se desetkrat bolje absorbira kot ne-hemoglobinsko iz rastlinskih produktov. Črevo normalno sprejme toliko elementov v sledeh, kot je potrebno za presnovo. Medtem ko se sprejem manjkajočega železa lahko občutno poveča prek tankega črevesa, pa telo proti preobremenitvi z železom nima nobenega varovalnega mehanizma.
    Pomanjkanje železa naj bi preprečili. Prav tako pa je zdravju škodljivo tudi preveliko jemanje dvovalentnega železa, kot se to dogaja pri rednem uživanju mesa. Železo lahko povzroči povečano tvorbo prostih radikalov v presnovi ter pospeši k nastanek arterioskleroze ter koronarnih srčnih obolenj. Železo, ki ga niso absorbirale črevesne stene, lahko dovede do raka na črevesju, prav tako s tvorbo prostih radikalov.
    Antibiotik v pečenki!
    Mesni proizvodi in ribe so lahko močno obremenjeni s snovmi, škodljivimi za okolje, ter ostanki zdravil. V »New England Journal of Medicine« sta leta 1999 izšli dve poročili o antibiotikaresistentnih infekcijskih boleznih pri ljudeh, ki so jedli meso z ostanki antibiotikov. Šlo je za infekcije s salmonelami ter campylacter jejuni. Oba povzročitelja bolezni lahko povzročita črevesne infekcije
    Okolju škodljive snovi kot dioxin, furan, polychlorierte biphenyl, pesticidi se kopičijo predvsem v maščevju ljudi ter živali. 90% dioxina prejmemo prek živalskih živil. Zdravniki za okolje zato priporočajo vegetarijansko prehrano, po možnosti iz biološke pridelave. Ribe in morski sadeži so pogosto zelo močno obremenjeni s težkimi kovinami, posebno z živim srebrom ter arzenom. Skoraj pri vsakem ekološkem škandalu poudarjajo, da ni nikakršne akutne nevarnosti za človeka, ker kritična koncentracija strupov ni prekoračena. O zdravstvenem delovanju dolgoročnega prejemanja malih količin škodljivih snovi, je še malo obvezujočih izjav. Pozornost pa vzbuja dejstvo, da v zadnjih letih stalno naraščajo obolenja imunskega sistema. Celice imunskega sistema zelo občutljivo reagirajo na strupe iz okolja.
    Meso in klobase redijo!
    Meso in klobase so zaradi visokega deleža maščob zelo pogosto visoko kalorične ter niso irelevantne za nastanek prekomerne teže. V USA ima trenutno 55% prebivalstva nad 20 let preveliko telesno težo. V Nemčiji ima preveliko telesno težo vsak drugi državljan.
    V štirih velikih študijah o vegetarijanski prehrani so imeli vegetarijanci povprečno nižji telesni merilni indeks kot ljudje z mešano prehrano. Prekomerna teža je znaten rizični dejavnik za bolezni srčnega obtoka ter za številne bolezni presnove. Prekomerna teža pospešuje tudi mnoge vrste tumorjev, npr. raka na prsih, na prostati in na maternici. V dobi blagostanja in medicine proti staranju moramo vedeti, da pretirano dovajanje kalorij pomnoženo ustvarja proste radikale in vodi do predčasnih pojavov staranja.
    Rastline so naravna apoteka!
    Zadnjih deset do dvajset let so intenzivno raziskovali zdravstveno korist rastlinskih živil. Rastline nimajo samo širokega spektra vitaminov ter mikroelementov, temveč tudi veliko število sekundarnih rastlinskih sestavin. Za mnoge teh substanc so ugotovili konkretno zdravilno delovanje, predvsem pri zaščiti proti raku ter pri boleznih srca in ožilja. Zdravstvena prednost obilnega uživanja rastlinskih produktov je tako občutna, da so zdaj zdravniki za prehrano uvrstili manjšo porabo rastlinskih živil kot zdravstveni rizični faktor (»phytochemical deficiency diseases«).
    Vegetarijanci se ne hranijo pomanjkljivo!
    V tem času je veliko raziskav glede prehranjevanja ter oskrbe z živili vegetarijancev. Razpoložljivi podatki kažejo, da se pri tej obliki prehranjevanja lahko s pretehtano izbiro živil brez problemov pokrije potreba po hranilih.
    Vegetarijanci se z dodajanjem vitaminov povprečno bolje odrežejo kot uživalci mesa: bolje so preskrbljeni z vitamini B1, C in E, s folno kislino kot tudi z beta karotinom.
    Vegetarijanci prejmejo tudi več kalija, magnezija in mangana kot nevegetarijanci. Preskrba s cinkom, bakrom in selenom je približno enaka.
    Vegetarijanski hrani pogosto očitajo, da ne more zagotoviti preskrbe z železom. Med vegetarijanci pomanjkanje železa v resnici ni pogostejše kot pri uživalcih mesne hrane.
    Vegetarijanci pri pravilni sestavi živil nimajo nikakršnih problemov glede preskrbe z beljakovinami.
    Nasprotniki vegetarijanske prehrane radi omenjajo vitamin B12, da bi konzumiranje mesa utemeljili kot nekaj nepogrešljivega. Molekulo vitamina B12 tvorijo izključno mikroorganizmi in ni produkt živalske presnove. Človekova potreba po vitaminu B12 je zelo neznatna, razen tega organizem razpolaga z učinkovitim reciklirnim mehanizmom. Pri vegetarijanski prehrani brez mleka in jajc lahko teoretično ali posamično pride do zmanjšanega sprejema vitamina B12. V tem primeru se priporoča dodatek hrane z vitaminom B12. Večina pojavov pomanjkanja vitamina B12 pa nastane zaradi želodčno-črevesnih bolezni ter ima v redkih primerih opravka z vegetarijansko prehrano.
    "Problematiko" z vitaminom B12 umetno razpihujejo, da bi opravičili konzumiranje mesa. Pri mnogih drugih problematičnih vitaminih in mikroelementih so vegetarijanci jasno bolje preskrbljeni kot uživalci mesa, kar radi pometejo pod preprogo.
    Facit
    Konzumiranje mesa, klobas in rib je rizični faktor za številna obolenja. Kdor bi rad zavestno živel zdravo, se mora odpovedati tem produktom. Naj še enkrat poudarimo, da je meso s prehrambeno psihološkega stališča odvečno živilo. Med strokovnjaki danes ni več dvoma, da ovo-lakto-vegetabilna hrana optimalno pokrije potrebo po hrani. To velja za vse starostne skupine. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem pritisku, revmi, motnjah presnove maščob je vegetarijanski način življenja sploh eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov.
    Maja tega leta je bila objavljena primerjalna študija univerze v Minnesoti, v kateri je bilo zelo efektno dokazano, da vegetarijanci bistveno bolje izpolnjujejo kriterije za zdravo prehranjevanje, kot uživalci mesa.
    Človeštvo se je v zadnjih 2000-ih očitno malo naučilo, saj je moral že najstarejši zdravnik starega veka Hippokrat (460 – 370 pred Kr.) v svoji zdravstveni dejavnosti opozarjati na negativne posledice visoke porabe mesa. Od njega izvira tudi stavek: »Vaša živila naj bodo vaša zdravila in vaša zdravila vaša živila.«
    Kako bo vsak od nas ravnal glede uživanja mesa, je prepuščeno njemu samemu; vsekakor si moramo biti na jasnem tudi glede posledic.
    Uporabljena literatura:
    Elmadfa/ Leitzmann
    Emahrung des Menschen, 3. Auflage
    UTB 1998
    Kasper
    Ernahrungsmedizin und Diatetik
    9.Auflage
    Urban und Fischer 2000
    SilbernagI/ Lang
    Taschenatlas der Pathophysiologie
    Thieme1998
    Leitzmann et al.
    Ernahrung in Prävention und Therapie
    Hippokrates 2001
    Sabaté
    Vegetarian Nutrition
    CRC Press 2001
    VFED e.V.
    Praxis der Diätetik und
    Ernährungsberatung
    Hippokrates 2002

    Navedeni tekst je prevod brošure z naslovom Isst Du Fleisch, dann wirst Du krank avtorja dr. med. Hansa-Günterja Kuglerja. Brošuro je v letu 2002 izdala založba Verlag DAS WORT GmbH - DER UNIVERSELLE GEIST - LEBEN IM GEISTE GOTTES, Max-Braun-Str. 2, 97828 Marktheidenfeld, Nemčija, ISBN 3-89201-151-6, www.das-wort.com


    Hinavščina

    Prispeval/a: midvasva dne sreda, 23. november 2005 @ 19:16 CET
    Tatjana

    Moram priznati, da se od Pipsovih komentarjev, ki so res bili zabavni in v njegovem stilu strupeni, spomnim samo tistih, ki so bili namenjeni tebi, pravzaprav proti tebi. Takrat si se mi kar zasmilila. Škoda, da jih ne morem prebrati danes še enkrat, da bi se malo naslajal ob tem, ko sem te ujel pri laži. Ali pa hinavščini, tudi dvoličnost bi se lahko reklo. Zakaj jih ne morem prebrati? Zato, ker je tiste članke, ki so "z osvežujočo vonjavo" odpravljali tvojo "zatohlost", moral urednik Pozitivk izbrisati , tako užaljena in prizadeta si bila.

    Se mi pa zdi vseeno dobro, da danes tudi v še včerajšnjem sovražniku lahko vidiš svetlo, pozitivno osebnost Pipsa. Ali pa je danes v tvoji milosti samo zato, ker jo udriha po drugih?


    Lep pozdrav z Gorenjske (sveže prepihane, s svežim zrakom)
    Janez


    Hinavščina

    Prispeval/a: Pips dne sreda, 23. november 2005 @ 20:45 CET
    Zanimivo.

    A si se mogoče malo zmotil? Se ne spomnim, da bi kdaj pisal karkoli proti Tatjani ali da bi jo kakorkoli kdaj žalil. Mogoče kakšen komentar, kjer se nisem z njo strinjal v kakšni malenkosti. Ampak nikoli nič žaljivega ali celo takšnega, da bi se ti morala smiliti zaradi mene.

    Če se Tatjana spomni kaj takega, pa naj pove.

    Sicer pa vidim, da si že kar nekaj časa na Pozitivkah in če si bral komentarje Tatjane, si lahko tudi prebral komentar, v katerem je prosila, da se ne komentira o njeni osebnosti, ampak samo o temah, o katerih govori članek.

    In tudi jaz vama z ženo želim vse dobro.

    Sem že napisal večkrat, da boste morali ortodoksni vegiji enkrat spoznat, da nestrinjanje z vašo filozofijo še ni osebna žalitev.

    In tale Pips ni nič strupen. Ni še nikogar pokončal.


    Jedilnik

    Prispeval/a: Pips dne sreda, 23. november 2005 @ 20:49 CET
    Gospod eckhard,

    sem vas v komentarju na članek o Klicu dobrote nekaj vprašal. Vas tukaj še enkrat opominjam, da ne boste prezrli. Če seveda želite odgovoriti.


    Nekaj koristnega

    Prispeval/a: midvasva dne sreda, 23. november 2005 @ 21:56 CET
    En lep pozdrav vsem!

    Kot sebi, tako vsakomur želim vse dobro in v svoje dobro štejem tudi to, da s svojim mnenjem nikdar kogar ne posiljujem. Zmotno si me ti ocenil, Pips.

    Opisal bom še nekaj svojih, bolje rečeno naših družinskih izkušenj in kot rečeno, z dobrimi nameni.

    Opažam, da se ljudje, ne glede na način prehranjevanja, premalo zavedajo, kako pomembna je čistoča debelega črevesa. Vegetarijanci so praviloma bolj ozaveščeni in skrbijo za posebna čiščenja. Zvišana količina toksinov v debelem črevesu je namreč vzrok skoraj vseh obolenj in je včasih celo povzročitelj smrti. Zaradi strupov obolenja ne nastajajo samo v črevesju, ampak tudi na drugih delih telesa. Posušene fekalije se lepijo na črevesne stene, njihova teža doseže tudi do 10 kg. Sveže blato se mnogokrat prebija skozi ozek kanal v debelini svinčnika sredi 30 cm posušenih oblog. To se dogaja tudi tistim, ki imajo sicer redno prebavo. Ni zadosti samo poskrbeti za vsakodnevno iztrebljanje, pravilno (živo=presno) hrano in dovolj vode ter gibanje. Še celo pri presnojedcih se strupi v črevesu kopičijo kot posledica onesnaženega okolja, stresa ali drugih vzrokov.

    Za samozdravljenje vsak lahko uporabi klistir, bolj priljubljena pa je hidroterapija, ki z večjo količino vnesene vode omogoči, da se blato zmehča in ga nato lažje odplavi iz telesa. Sam v praksi uporabljam zahtevno tehniko (šankprakšalano), ki traja en dan in se v manj zahtevni obliki nadaljuje še tri tedne, ima pa zelo močan prečiščevalni učinek tudi na druga telesa. So primeri, ko so po končanem čiščenju kadilci opustili kajenje ali katero drugo škodljivo razvado. Naši zdravniki te tehnike (večinoma) ne poznajo. Bolj je med ljudmi poznana hydrokolonija, ki je podobna tehnika, toda zelo poenostavljena, menda pa tudi z drugimi stranskimi (dobrimi) učinki. Nekaj mojih bolj lenih prijateljev odhaja k privatniku na Štajersko, kjer jim s posebno sondo globinsko izperejo črevesje v dobri uri in jim pri tem še migniti ni treba.

    Moj predlog je, da vsi aktivni udeleženci Pozitivk opravijo pranje črevesja, potem pa opazujmo spremembe v prispevkih.


    Janez (pa seveda vsi moji)


    Hinavščina

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 23. november 2005 @ 23:16 CET
    Janez, golo nakladanje. Jaz si zapomnim samo lepe stvari. Skrbim za svojo duhovno blaginjo. Če bi tudi "Jaz sem" skrbel zase, ne bi oblačil komentarjev drugih v perje hudobnega račka.

    Lep pozdrav na Gorenjsko, ki jo zelo dobro poznam vse do Jezerskega, Planšarskega jezera, Češke koče, Grintavca in še čez, kjer sušijo toaletni papir. Gorenjci zelo radi srkate primorsko vino in radi žurirate.

    Lep pozdrav in veselo smučanje
    Tatjana


    Nekaj koristnega

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 23. november 2005 @ 23:32 CET
    Očitno gredo z zondo nekaterim pregloboko in jim sperejo tudi višje nadstropje. Jaz bi vsem pripročala uravnoteženo mediteransko prehrano. Primorci ne potrebujemo pranja črevesja z zondo, ker se ne mastimo s klobasami, zaseko in fižolom, kot se Gorenjci. Poznam prehrambene navade Gorenjcev in lahko rečem, da jedo najbolj nezdravo med vsemi Slovenci. Čudi me, da hodijo gorenjski fantje množično na Štajersko na spiranje črevesja. Očitno ga preveč "cukajo" na kislo zelje in klobase, potem postanejo nervozni in se gredo kakšen mesec vegiče pa se hvalijo na Pozitivkah.


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 24. november 2005 @ 07:40 CET
    >Prizadevaš si, da bi zakoličil mejnik v mojem pesniškem
    >razvoju estetike, ki je premagala nizko racionalistično
    >vrednotenje umetnosti. Postavil si torej mejnik kot velik
    >vprašaj med mojo dušo in telečjim zrezkom s
    >pečenim kromirčkom.

    Pravzaprav nisem imel tega v mislih. Razen, če si morda res ne domišljaš, da uživanje telečjih zrezkov in podobnih kulinaričnih produktov iz razkosanih kadavrov bistveno vpliva na razvoj pesniške estetike. V tem primeru ti priporočam, da namesto pesniških simpozijev in literarnih večerov obiščeš raje kakšno klavnico. Količina telečjih zrezkov bo tvoj estetski čut pognala v višave.

    >Treba si je ogledati malce bolj od blizu
    >kaj meni pomeni harmonično predstavljanje
    >nekega vonja, ki ga okrog sebe lahko širi človeško
    >telo ali poezija. To razmerje predstavlja po moje domišljija.

    Ja, imaš prav. Domišljija je zelo pomembna. Da v razrezanem telečjem kadavru vidiš slasten zalogaj, moraš imeti vsaj malo domišljije. Slabše kot je zapečen in manj kot je razkosan, več jo potrebuješ.

    >Presnojedec je prepričan, da lepo diši po naturi,
    >ker je solato; poet vsejedec pa je prepričan, da ne
    >smrdi, ker vnaša v svojo zavest čustvene sposobnosti
    >zaznav, doživljajsko zavest in nekaj tiste
    >duhovne hrane, ki ne gre skoz prebavila.

    Kot prvo, po naturi diši vsakdo, ki uživa naravno hrano, za katero je biološko prilagojen. Zelo pogosto je 'natura' tudi povsem brez vsakega vonja. Naravni vonj ni pogojen s tem, kaj neko bitje konzumira (lahko je to tudi meso v primeru mesojedih živali), marveč s tem, ali upošteva naravne zakone. Smrad, ki prihaja od pitona, ki je pogoltnil svoj plen, je naravni vonj, ki nastane v procesu prebave, kakršna je za pitona in podobna karnivora bitja 'od boga dana'. Človeški smrad pa je anomalija, saj nakazuje razkroj in gnitje, ki ob 'od boga dani' presnovi ne bi smelo nastopiti. Gre za gnitje v trenutku, ko za to še ni čas - ko še ni nastopila faza odmiranja.

    Kot drugo - vedela bi lahko že, da presnojedci jemo pretežno sadje – ljudje smo po naravi predvsem frugivora bitja. Zelenjavo (npr. v obliki trave ali listja ali mahovih grmov) uživajo predvsem prežvekovalci (ruminanti), ki so za to še posebej opremljeni (npr. s štiriprekatnim želodcem). V prehrani presnojedcev je zelenjava šele na drugem mestu.

    Nadalje - vnašanje čustvenih sposobnosti zaznav v svojo zavest, ki potem preslepijo signale, ki nam jih pošiljajo zunanja čutila ali naravni instinkt, je oblika transcendentalne shizofrenije, tako zelo značilne predvsem za velike umetnike. Umetnik mora, da bi bil srečen, nujno transcendentirati. Da ugodja sreče ni mogoče vedno doseči zgolj s transcendenco, kažejo primeri naših velikih poetov, ki so za doživljanje popolne sreče včasih morali zaviti tudi v kakšno beznico, se nalokati dobrega vina in naužiti izvežbanih kurb.

    >Lepota mu postane apriorna fantazijska harmonija med
    >čustnostjo in umom, in ker sta čutnost in um
    >brez vonja, mu hedonizem kot podlaga estetike ne postane
    >temelj normativne, zakonodajalske, podučevalske estetike.

    Nihče ne postavlja hedonizma kot podlage za estetiko. Ne boj se, ne posegam v tvojo percepcijo estetike. Groza pa me je, ko opažam, kako neka estetika postaja temelj normativne, zakonodajalske in podučevalske etike!


    >N. pr. Kant je v svoji "Kritiki praktičnega uma" napotil k poskusu
    >kritične analize človekovih zmožnosti, ki ustrezajo lepoti.
    >Pomembna je subjektivna stran dojemanja lepega. Iz tega
    >bi izpeljala logični zaključek, da je občutek ugodja, prijetnosti
    >ter uživanja solate in dobrega vonja svojega lastnega
    >telesa, povezan z nekim posestniškim, posesivnim interesom,
    >ki izpodriva občutenje duha v duši.

    Kategorične imperative so si izmislili filozofi (ala Kant ali Markiz de Sade za primer brezpogojnega uživanja), kot (moralni) zakon za tiste, ki so izgubili naravni (zaradi mene ga lahko imenuješ tudi animalični) instinkt. Naravni človeški instinkt, ki mu je moč veliko lažje prisluhniti, če odvržeš balast kategoričnih imperativov idealističnih filozofov ali v kamen vklesanih božjih zapovedi, je instinkt rastlinojede (frugivore) nenapadalne živali, ki čuti usmiljenje – ne samo do svoje vrste – marveč tudi do drugih živalskih vrst, predvsem pa nima nikakršnih psihofizičnih predispozicij za lov in krvavo gostijo, kakršna ugaja karnivorim predatorjem, ki v drugih živalih (npr. v govedu) vidijo predvsem potencialen plen oziroma hrano. Biti oborožen z moralnim kompasom kakega Kanta je seveda veliko bolje kot nič, saj lahko pripomore k temu, da se vsaj predstavniki iste vrste homo ne pobijajo med sabo. Kant seveda ostaja (tako kot večina filozofov) v orbiti, ki jo določa in omejuje antropocentrizem. Živali Kanta niso nikoli zanimale. Kant v svojih predavanjih o etiki svojim študentom npr. pravi (že vnaprej se opravičujem, če moj prevod ne bo povsem natančen) :"Kar zadeva živali, do njih nimamo direktnih dolžnosti. Živali se ne zavedajo samega sebe in obstajajo samo kot sredstvo za dosego cilja. In ta cilj je človek." Kantu živali torej ne predstavljajo dosti več, kot samo predmete, s katerimi razpolaga in jih po mili volji izkorišča človek. V odnosu do živali Kant ni prav nič izviren, marveč povsem katoliški in seveda povsem v duhu svojega časa. Nekateri Kantovi sodobniki, ki sicer niso nikoli dosegli njegove filozofske slave, so bili, kar zadeva etike, nekaj stoletij pred Kantom. Eden izmed takih je bil Jeremy Bentham, ki v svoji knjigi "Introduction to the Principles of Morals and Legislation" na najlepši možni način odgovarja Kantu: "Ni vprašanje ali [živali] lahko mislijo? Niti, ali lahko govorijo? Marveč, ali lahko trpijo?" Bentham je bil verjetno prvi, ki je javno označil "človekovo gospostvo" nad živalmi kot tiranijo.

    Vrniva se spet malo k telečjemu zrezku. Samo ne reci, da ga ne uživaš brez občutka prijetnosti. In da parfume, s katerimi se gotovo polivaš, ne izbiraš s pomočjo štrline na obrazu, ki ji pravimo nos, marveč jih izbiraš na osnovi občutenja duha v duši. Tvoja uporaba čutil je vsaj tako 'posesivna' kot uporaba čutil kakega presnojedca ali sestradane živali, ki se po dolgem času znajde pred polnim koritom hrane. Obstaja pa še nekaj slabšega kot posesivno občutenje lastnega telesa - to je posesiven duh, ki si domišlja, da je lastnik narave, živali in drugih ljudi.

    >Estetsko uživanje n. pr. v poeziji ali pri sprejemanju duha
    >pa ni lastniško. Tu človeku ne gre za objekt svojega telesa
    > (ali smrdi ali lepo diši), kot pri zadovoljevanju nagonov,
    >n. pr. hrane in pijače. Estetsko ugodje v poetičnem razpoloženju
    >je nezainteresirano ugodje, ki ima zato tudi razmišljujoč značaj, je
    >stvar sposobnosti doživljajske zavesti in ne ugodja telesa in telesnih vonjev.

    Ugodje je ugodje. Ti uživaš v pisanju poezije, nekdo drugi uživa v gledanju nogometne tekme ali baleta. In ne reci, da v vragolijah kakega driblerja ali umetnostne drsalke ni mogoče občutiti estestkega ugodja. In tudi pisanje poezije je lahko samo nagon – nagon po samoohranitvi (v svojih delih pesniki menda živijo večno). Nezainteresiranega ugodja ni. Nezainteresirano ugodje je le kostrukt tistih, ki jih je sram priznati, da imajo interes. Pravzaprav je svojevrsten paradoks, kako zelo so nekateri zainteresirani zato, da bi dosegli nirvano – to je stanje brez interesa. Jaz temu pravim lovljenje mačkinega repa. Nekateri čutijo ugodje že v tem, da razvrščajo ugodja na manj in bolj zainteresirana in se ob tem počutijo strašno pametni. Tudi najino dopisovanje na tem forumu je podvrženo imperativu (povsem metafizičnega) ugodja. In če bi bila tvoja poezija tako zelo podvržena le nezaintersiranemu ugodju, ne bi na Pozitivkah objavila niti ene same pesmi, mogoče jih še na papir ne bi zapisala, marveč bi jih kvečjemu premlevala v duši.

    Vrniva se (ah, že spet) k telečjemu zrezku in si postaviva vprašanje estetske narave: Kako naj izgleda aranžma (dekoracija) telečjega zrezka, da bo košček živalskega trupla poleg apetita vzbudil tudi estetsko ugodje?

    >Hedonistična teorija se nanaša v svoji individualnosti na osamljena
    >doživljanja naslade, kakršna je n. pr. značilna za Aloisa
    >Kolarja in njegov oralni seks. Estetska sodba pa, za katero
    >želimo, da ima nek splošnoveljavni značaj, sploh ne more
    >temeljiti na takšni indvidualni ravni.

    Hudimana, kako te muči tale Kolar! To poznam. Iz lastne izkušnje. Zavist bolnega poeta iz 'podpodja', ki ljubi poezijo in sovraži ves svet, še najbolj pa vse tiste infantilneže, ki uživajo življenje, ne da bi poznali kakega pesnika ali filozofa. Ko sem bil najbolj na psu in bil pesniško najbolj navdahnjen, bi vse svoje sonete zamenjal za en sam, dober tridimenzionalni oralni sex.


    >Kaj pomaga človeku, če si domišlja, da njegovo telo diši po
    >notranji čistoči, da tudi oralni seks prakticira, ne da bi si
    >mašil nos, če pa je znotraj ves črn od saj in njegov duh zaudarja.

    Ja, a niso ravno Grki (ki jih tako častiš zaradi umetnosti) rekli: »Zdrav duh v zdravem telesu.« in ne obratno! In konec koncev, tudi Nero (ki ga tako črtiš) je bil pesnik, ki je, potem, ko je zažgal Rim, ob zvokih svoje lire doživljal čisto esenco nezaintersiranega ugodja.

    >Neomikan človek je sama surova čutnost, ki ji je potrebno
    >animalno življenje. "Animali" se pa pasejo in so običajno presnojede.

    Animalno življenje, ki ga ti tako zaničuješ, je ne samo bolj skladno z naravnimi zakoni, kot je življenje človeka, marveč je celo upoštevajoč nekatera človeška etična merila bolj čisto. Celo najbolj brutalni plenilci pojedo samo toliko mesa, kot ga potrebujejo za preživetje, in ne ubijajo iz užitka, tako kot to počne 'humani' človek v podobi lovcev, matadorjev in drugih sadističnih stvorov. Predvsem pa so zveri tako poštene, da svoj plen ujamejo same, in ne čakajo, da jim telečji zrezek ubijejo in pripravijo drugi. Omikan človek seveda večerja ob soju sveč, v levi roki drži vilico, v desni roki drži nož, med jedjo ne cmoka, usta si briše z belim prtičkom, vinski kozarec oprijema za pecelj, k ustom nosi le majhne koščke, ki ji previdno pomaka v borovničevi omaki. Pred jedjo se pokriža in pomoli k svojemu božanstvu: »Daj nam naš vsakdanji telečji zrezek in odpusti nam naše dolge!« Čista transcendenca!


    >Človek, kot so ga vzgojili stoiki, bi bil sam razum, bil bi
    >človek vednost. Njegovo lepoto bi oblikovale lepe umetnosti.
    >Njegova čutnost in prečiščena občutljivost, mu omogočata
    >čisto dušo in popolnejši izraz.

    Stoiki, ki seveda niso jedli telečjih zrezkov, so povečini vsi razumeli, da prečiščene občutljivosti in čistejše duše ni mogoče doseči z uživanje živalskih kadavrov.

    >Lep dosledno izpeljan miselni sistem še nikoli nima neprijetno vonjav,
    >ker se hrani iz duha

    Kot prvo - vsak miselni sistem, naj bo še tako lepo in dosledno izpeljan, je vedno najprej konstrukt, je v bistvu le skrita želja (interes) tistega, ki ga je zasnoval (miselni sistemi higienistov, vegetarijancev in presnojedcev seveda niso izvzeti). Za večino takih konstruktov velja, da predvsem izražajo projekcije in želje njihovih stvariteljev. Obstajajo pa še prav posebni miselni sistemi, ki se hranijo iz duha, in ki v subjektivnem doživljanju lepote vidijo objektivno realnost. Ljudem, ki ob soju srebrnih svečnikov žvečijo zaklanega telička, taki miselni sistemi brez težav pričarajo opojne zvoke sonate »Lux in tenebris«.



    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: midvasva dne četrtek, 24. november 2005 @ 07:45 CET
    Tatjana

    Če sem te prav razumel, je bolje biti preveč umazan kot preveč čist. Jaz čiščenje višjih delov, lahko tudi nadstropij, razumem čisto drugače. To pa tako, da se zavest vsakega človeka slej ko prej povzpne do stopnje, ko spozna, da je njegovo telo dragocenost, ki mu je bila dana za domovanje njegove duše in kot pripomoček za delovanje. Takrat začuti potrebo, da telo očisti in uredi tako, da bo zmoglo skozi sebe prepustiti sijaj duše. Tako stanje je dosegljivo le, če se zmoreš odreči nenaravnim in nezdravim navadam. Ena od njih je metanje raznovrstne hrane v želodec (razpadajoča trupla živali, alkohol), kot bi bil kanta za smeti, je tudi mučenje telesa in nesoliden material za gradnjo. Kakšna izgledajo taka telesa vidimo vse prevečkrat in ni lep pogled. Tudi zavest človeka na tem nivoju polaga na jezik besede, ki marsikdaj predstavljajo neumnost ali hudobijo. O drugih vrstah zlorabe telesa pa zdaj in tukaj ne bi govoril.

    Sreča nas vseh pa je, da se celice najkasneje vsakih sedem let obnovijo in se tako lahko napake, storjene v preteklosti, popravi. Ozaveščen človek bo spoznal ničvreden material in ga nadomestil s pristno čistočo. Nič se ne hvalim, s čim pa naj bi se, ne vem. To, da smo doma (tri generacije) vegetarijanci (z ženo skoraj dvajset let), se mi ne zdi nič posebnega, večina naših prijateljev in znancev je tudi, pa kaj…

    Jaz se tebi čudim, da se čudiš.

    En lep pozdrav
    Janez


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. november 2005 @ 08:32 CET
    Janez,

    glede na komentar z dne 23.11. (21,56 h) mislim, da se verjetno greste neko delo na črno, od katerega naj bi dobival provizijo, ko propagirate naj gremo vsi aktivni udeleženci Pozitivk na globinsko spiranje črevesja (na Štajersko). Ali imajo tam na Štajerskem tudi sondo za spiranje glave?

    Tatjana


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: midvasva dne četrtek, 24. november 2005 @ 18:47 CET
    Tatjana

    Odgovora na tvoje vprašanje ne bi vedel iz glave.

    Jaz poznam samo postopek, ko nakopičen "drek" spirajo iz črevesja.

    Če se je tebi nabral v glavi, ti svetujem, da se obrneš direktno na strokovnjaka. Niti ni treba, da je to hydrokolonist...

    Janez


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. november 2005 @ 19:18 CET
    Janez,
    ti si ponujal na Pozitivkah vsem obiskovalcem Pozitivk spiranje črevesja, jaz te nisem spraševala po tej storitvi. In če imaš res aparat za spiranje fekalij iz glave in če je ta aparat testiran in patentiran, boš postal zares bogat, da še delati ti ne bo treba več. Upam, da boš kmalu organizral demonstracijo in prezentacijo te čudodelne naprave na sebi in boš deležen aplavza.


    Pesniška skromnost

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 18. marec 2006 @ 11:48 CET
    Pozdravljen Pips,

    ali resnično misliš, da si je "Jaz sem" sposodil ime Tatjana in da se podpisuje Janez. Po vsebini komentarjev bi skoraj zagotovo vedela kam "Jaz sem" spada, kajti tarča smo ...., sedajn pa si je pa ime Tatjana izbrisal. Ne veš ali je moški ali ženska ali hemafrodit, je pa zagotovo amfibijska stvarnost, ki še ni tako izrazna in določljiva.




    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 20. marec 2006 @ 11:15 CET
    Življenje ne moreš podaljšati niti za eno sekundo. Življenje ni odvisno od nas. Smo v rokah tistega, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo. Ma kolikor se trudiš, kolikor paziš na svoje moči, to še ne pomeni da boš živel daljše kot nekdo drug. Jezus Kristus pravi: Zakaj se toliko vznemirjate. Ali lahko samo za las podaljšate svoje življenje?

    Ne obstoja ta hrana, niti način življenja, niti metoda po kateri bi si lahko podaljšali življenje tukaj na zemlji. Lahko se celo življenje življenje prehranjuješ na najbolj optimalen zdrav način, a umreš pod kolesi avtomobila ali kako drugače. Lahko si celo življenje miren/mirna, relaksiran/a, a se ti vseeno lahko zgodi nenadna nesreča. Lahko sebe varuješ, da ne kadiš, ne piješ alkohola, ne uživaš pretežke hrane, a vseeno nekje drugje nastradaš. Vseenmo obstaja možnost, da boš umrl zaradi neke bolezni ali da ti bo odpovedal nek organ. Ne obstoja niti en način, ki bi ti garantiral daljše življenje.

    Potrebno je, da se vprašamo, po čem mi pravzaprav hrepenimo? Ali je slava? Ali je v nas življenje polno duhovnih vsebin? Zadovoljstvo našega življenja je odvisno od tega, kam usmerjamo lastno hrepenenje. Če hrepenimo samo po materialnem, bomo propadli skupaj s dematerializacijo materije okoli sebe. Če hrepenimo po duhovnem, bomo živeli večno tako kot duhovne svarnosti, ki so večne. Če hrepenimo po človeški slavi, bomo doživljali razočaranje in osamljenost, manipulacijo, uporabljali bomo ljudi za svoje potrebe, namesto da bi živeli za njih. Če bo naše življenje samo usmerjeno na naše telo, da ga vse bolj negujemo, vzdržujemo mladim in močnim, lepim in privlačnim, tedaj smo obsojeni na stalno umiranje, izgubo, razočaranje in obup.

    Mi smo to kar vsebujeje naše hrepenenje. Nič več in niič manj od tega, vse ostalo je čista iluzija. Naše zadovoljstvo je odvisno samo o moči in vsebini nšega hrepenenja. Človeško življenje na zemlji ni trajno. Zemlja ni naš dom, ni naše trajno bivanje, na njej se ne živi, je samo postaja in priprava na resnično življenje. Nemogoče je na zemlji se izogniti trpljenju, smrti, razočaranju, osamljenosti. Čim se hočemo izogniti križu, ga ne nositi, tedaj ga moramo vleči za seboj. Moč in lepota življenja ni v tem da ne trpimo, ampak v tem da imamo moč nositi trpljenje in ga premagovati. Svetnik ni človek, ki ne bi grešil, ampak navzliv napakam premaguje razočaranje, zlo in napake.

    Naša moč in lepota je tam, kjer sebe ne pomilujemo, kjer ne obupujemo. tedaj nikoli ne bomo sami, vsi nas bodo potrebovali ker bo z nami Bog. Ustvarjeni smo, da premagamo vse težave. Vse je odvino od tega na koga ali kaj se primeš. V smrti, ki v nas povzroča strah in katera je zavita v skrivnost, je potrebno razlikovati umiranje od smrti. Ko umremo odidemo na drugi svet. Toda, živimo dalje. Smrt se dogaja takrat, kadar človek izgubi večno življenje, to pomeni, da mu je onemogočeno ostati v zvezi-komunikaciji s Bogom. To je potem večna smrt, ki pa ni izginotje v nič, ampak so to muke v katerih človek ne more doseči polnino življenja, ne more realizirati svoje želje, ne more biti osvobojen od spon smrti, razpadanja, greha, sovraštva, kjer človek nima upanja, ne more verovati, kjer se ljubezen spremeni v tesnobno nezadovoljstvo, zlobo.

    Potrebno se nam je vrniti k sebi samemu. Ne živimo samo od kruha, ampak od vsake besede katera prihaja iz božanskih ust. Potrebno nam je, da se naučimo komunicirati s Bogom, moliti, meditirati. Potrebno je, da se vrnemo k sebi A to je mogoče le takrat ko smo prijatelji s Bogom.
    lep pozdrav in vse dobro,
    Miran.


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: eva.n dne sreda, 22. marec 2006 @ 11:17 CET
    Miran hvala...
    si kot angel varuh in mi držiš roko, da ne obupam,
    zdaj, ko mi je najbolj hudo.
    Tvoje besede so mi spet dale moči.
    Eva


    Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 22. marec 2006 @ 13:49 CET
    Eva...
    prisotnost bolečine v nas je, znak, da nas Transcedentno bitje ali Bog nekam pelje. To je znak, da ti nekja novega želi dati. Bog nikoli ne daje brez namena. Bolečina bo popustila: Ponavljaj najlepši in namočnejši vzklik-mantram, ki ga je kdaj zapisal človek: " Pridi, Gospod Jezus Kristus!" Odstrani iz mene duh bolečine, hvala ti. Ponavljaj v sebi in bolečina bo hitro izginila. Božanska nežnost te bo oživila pozdravila ti bo razboleno srce.
    vse dobro in naj te spremlja Njegova LJUBEZEN IN MIR.
    Miran.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,75 seconds