Jesenske barve se nežno zlivajo,
v sebi vso zgodbo poletja skrivajo.
Lepe zaradi vsega, kar se je zgodilo,
pričakujejo tiho zimsko idilo.

Rumena, oranžna, rjava, rdeča,
ena od druge se zdi bolj goreča.
Ko listi v vetru plešejo svoj divji ples,
pomislim na ogenj dvojih teles.

Začutim te tukaj, moj angel lepi,
tvojo čisto bližino, belo kot v puhasti kepi.
Želiš si me, želim si te, ljubezen ne laže,
smer najine poti lepota src nama kaže.

Spostovani!

Mednarodna akcija za odpravo revščine se nadaljuje in naslednji dan belih trakov ( White Band Day) bo10.decembra.

Svetovna kampanja, pri kateri smo bili prisotni tudi v Sloveniji s prireditvijo podporni koncert za Live 8 v Ljubljani 2.julija 2005, je dosegla prve rezultate z odpisom dolgov 18 najrevnejšim državam ter s pogovori o ukinitvi subvencij kmetijstvu in pravičnejšemu gospodarstvu, a je še veliko potrebno postoriti, zato se v vedno več državah ustanavljajo platforme koalicije za odpravo revščine.

Novost - Bob Geldof je objavil, da bo posnetek Live 8 koncertov po svetu izšel na DVD-jih v začetku novembra, z nakupom pa se bo zbral denar za projekte njegove humanitarne organizacije Band Aid Trust v Afriki in drugod. Tudi v Sloveniji je nekaj posameznikov in organizacij izrazilo željo po nadaljevanju akcije, kjer bi poleg ozaveščanja na probleme revščine lahko zbrali finančna sredstva za konkretne projekte v državah v razvoju.V stiku sem tudi z mednarodno mrežo te akcije, kjer so me tudi vprašali, če se bomo v Sloveniji pridružili decembrski akciji.

Madžarski minister za zdravstvo Jeno Racz je danes sporočil, da so v državi razvili cepivo, ki naj bi zaščitilo tako ljudi kot živali, da se ne bi nalezli virusa ptičje gripe.

Moja dobra prijateljica inkovskega porekla F.O., mi je povedala, kar ji je nekoč povedala babica: "Na zemlji se je zlo začelo takrat, ko so ljudje besedo BITI zamenjali z besedo IMETI."
Biti in imeti sta kot kitajski jin/jan - to je princip in le uravnovešenje prinese srečo.

Ljudje smo slepi! Toliko lepih stvari je okrog nas, pa jih ne vidimo. Hudo! Hujše je, da smo enako slepi tudi za grde stvari, ki jih delamo.

Jeza

Mlad fant, ki je bil nagle jeze in jo je zelo težko obvladal, se je nekega dne ponovno močno razburil. Tistega dne mu je oče dal vrečko polno žebljev in mu dejal, naj vedno, ko bo razburjen in ne bo mogel obvladati svoje jeze, zabije en žebelj v ograjo. Prvi dan je fant zabil v ograjo kar 37 žebljev. V naslednjih nekaj mesecih se je naučil bolje obvladovati svojo jezo in število zabitih žebljev v ograjo se je počasi začelo zmanjševati. Fant je čez čas odkril, da je lažje obvladovati jezo, kot zabijati žeblje v ograjo. In končno je prišel dan, ko se ni nič razburil, in tako tudi ni zabil nobenega žeblja v ograjo. To je povedal očetu in ta mu je rekel, da naj odslej vsak dan, ki bo minil brez njegovega razburjenja, vzame en žebelj ven iz ograje. Dnevi in meseci so minevali in prišel je dan, ko je fant povedal svojemu očetu, da v ograji ni več žebljev. Oče je prijel sina za roko in ga peljal do ograje. Tam mu je rekel: "Sin moj, dobro si opravil svoje delo, toda poglej vse te luknje v ograji. Ograja ne bo nikoli več taka kot je bila. Ko nekomu rečeš neprimerne besede v jezi in besu, to pusti v njem brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. Tudi če se kasneje opravičiš in neštetokrat rečeš, da ti je žal, rana ostane za vedno."

Toda jeza je samo eden od številnih načinov izvajanja čustvenega nasilja nad drugimi in nad samim seboj. Da, prav ste prebrali! Ko se jezimo na druge, škodujemo tudi sebi. Jezljivi ljudje so pogosto napeti in negotovi, imajo težave s srcem, z visokim krvnim pritiskom, s prebavo ali kake druge psihosomatske težave. Ko se jezimo nase, si seveda še bolj škodujemo, vendar, zanimivo, tudi v tem primeru ne škodujemo samo sebi. Čustvena energija, ki jo v takih primerih izžarevamo, ustvarja neprijetno vzdušje, ki ne vpliva ravno dobro na ljudi okoli nas. Torej ne glede na to, kam usmerjamo svojo jezo, nase ali na druge, vedno povzročamo neravnovesje v sebi in v medsebojnih odnosih.

Piše: Goran Jeglič

Po postavi smo umrli postavi. Kazen zaradi neizpolnjevanja postave je bila smrt. Ko smo sprejeli vero v Jezusa, smo umrli skupaj z njim. "Skupaj s Kristusom sem križan". Preden sem sprejel vero v meni ni bilo življenja. Bil sem duševen človek prodan grehu, zaradi tega je bil moj duh mrtev. Ko pa sem sprejel vero, sem vstopil v obsodbo in smrt, ki jo je Kristus prestal namesto mene na križu zaradi mojega neizpolnjevanja postave. Stari človek, potomec Adama, suženj greha, je umrl skupaj s Kristusom na križu. Postavi je bilo zadoščeno. Ko smo enkrat umrli, postava nima več ničesar proti nam, mrtvega človeka več ne more obsoditi.
Za boljše razumevanje si oglejmo zakonsko zvezo. Če gre poročena žena z drugim možem je prešuštnica. Če pa njen mož umre, žena ni več vezana nanj. Lahko se poroči s komerkoli, le, da se v Gospodu. Tako je bil naš stari človek vezan na postavo. Ko pa je umrl, smo osvobojeni odnosa do postave, da bi pripadli drugemu, Kristusu.

Ker je bilo tako po veri naše srce očiščeno, je zaradi neskončne ljubezni in hrepenenja Boga po nas, Sveti Duh v trenutku izpolnil našega duha, ki je bil prej mrtev zaradi greha. Na novo smo prejeli življenje, rodili smo se iz Boga. Novo življenje, ki je v nas ni več naše, ampak Kristusovo. "Ne živim več jaz ampak Kristus živi v meni."

Ko hodiš po temi,
na koncu tunela zagledaš majhno luč.
Ko sam si in nič ni,
veš da nekdo s teboj je, ti daje ključ.

Ključ, ki odklene vrata vsa,
odpre tudi tista napačna,
ključ, ki ti daje svobodo, ta..
ki pusti prosto pot nazaj, če je pot premračna.

Ko hodiš sam po cesti ,
in ko tiho je čisto vse,
ko ne slišiš in ko ne slišijo te.
Lahko se vrneš, ne dovoli se zmesti.

Če boli, ko sam ostaneš brez kril,
Veš da nekdo je, ki s teboj leta.
veš s teboj je nekdo, ki lahko s krili pometa,
in veš da ni močnejših ne mogočnejših sil.

Na sedežu ZN v New Yorku in po drugih izpostavah ZN po svetu so v ponedeljek potekale slovesnosti ob mednarodnem dnevu boja proti revščini s pozivi k sodelovanju med bogatimi in revnimi državami pri uresničevanju razvojnih ciljev Deklaracije tisočletja, ki med drugim predvideva prepolovitev svetovne revščine do leta 2015. Prihodnje leto se bo izteklo prvo desetletje ZN za odpravo revščine, vendar je do uresničitve cilja še zelo daleč.

Delegacije uprav za zaščito in reševanje iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske se bodo danes v Ljubljani sestale na tristranskem srečanju. Vodje delegacij bodo med drugim podpisali skupno izjavo, s katero bodo potrdili namero za nadaljnje poglobljeno sodelovanje, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Slovensko družino so v zadnjih petdesetih letih doletele velike spremembe, izgubile so se tradicionalne vrednote - Nekatere družine so na hitro obogatele in prav otroci iz teh družin so najbolj nesrečni, opozarja profesor sociologije Matej Kos Durjava

To, kar je v posameznikovem življenju najbolj dragoceno, za čimer posameznik strmi, vse to, kar v njej najde: prostor, družbo, duhovno srečo, partnerstvo, materialno zadovoljstvo, vse to in še več bi morala posodabljati družina. Družina je najbolj pomemben dejavnik socializacije, saj funkcionalno združuje osnovne celice družbe. V njej se posameznik razvija, dosega vrhunec in dopolni življenje. Posameznik se v družini razvija biološko, socialno, duhovno in prav zato so družinsko okolje in družinski vplivi glavni dejavnik socializacije in osebnostnega razvoja.

Bila je zaljubljena v moškega njenih sanj in še devica z zadrego in zmedo njenih prebujajočih se pojavov mladega telesa. Prečkala je mestni trg in na vratih cerkve je srečala mladeniča, ki se ji je od nekdaj zdel čudovita enota moškega v mnoštvu sladkosti premikajočih teles v območju njenih zgostitvenih strasti, ki so pokale po šivih od erotičnega pričakovanja, zaznamovanega z notranjim nemirom naslade.

Prav pregrešno se ji je zdelo, da vstopa v cerkev v takšnem erotično čustvenem stanju, ko si je zaželela kraljevskega spanja z njenim moškim, ki bi ji denil dobro. Njena duša ni imela nobenih ostrih robov, nobene trdote, ki bi lahko ranilo ozračje cerkvene tišine in njeno sveto območje. Bila je kot bel nepopisan list papirja, ki se ga še ni dotaknila nobena moška roka. Opazovala se je le v ogledalu s sledmi tihega poljubovanja in subtilne radosti ob misli, da se jo bo njen mladenič dotaknil in našel pot skozi različne vhode njenega telesa in ona ga bo sprejela v toplo zibel svoje duše.

Oktober je in spet jesen
in moja bukev zdaj žari
od jutra do večera.

Sonce je vse nižje,
zlati hribi in zaton ognjen
mehko pada, pada...

Poln sem jeseni.
V dolgih sencah kratkega
popoldneva je vse bliže mrak.

Zdaj je čas odhoda drobnih prib
in prihod sivih nimbov v vetru
z juga čez oddaljen hrib.

Turistična zveza Slovenije je zaključila letošnje ocenjevanje v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med večjimi mesti se je znova najbolje odrezala Ljubljana, med srednjimi so tudi letos slavile Slovenske Konjice, med manjšimi je zmagala Metlika. Med izrazito turističnimi kraji so najbolje ocenjene Moravske Toplice, med turističnimi pa Ptuj. TZS bo priznanja najbolj urejenim in gostoljubnim krajem podelila 15. novembra v Rogaški Slatini.

Slovensko etnološko društvo (SED) te dni praznuje 30 let delovanja. Niz dogodkov ob praznovanju bo v Razstavni hiši Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi ob 18. uri s pozdravnim nagovorom odprla predsednica SED Breda Čebulj Sajko.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Prvi del

ČAŠČENJE ŠRI GURUDEVA

namah om visnupadaya rupanuga priyaya ca
srimate bhakti dayita madhava swami namine

Padam pred stopala prečastitega Gurudeva Om Višnupad Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža, ki ga je Šrila Bhaktisidhanta Sarasvati Gosvami Thakur imel zelo rad in je popoln predstavnik Gospoda Višnuja, neposredno povezan in predan spremljevalec Šrila Rupa Gosvamija.

krisnabhinna prakasa srimurtaye dinatarine
ksamaguna avataraya gurave prabhave namah

Ponižno se priklanjam našemu Gurudevu, ki je duhovni vodja, nerazlična manifestacija Vsevišnjega Gospoda Šri Krišne, odrešitelj padlih duš in poosebitev lastnosti odpuščanja.

satirtha priti sad-dharma guru priti pradarsine
isodyan prabhavasya prakaskaya te namah

Ponižno se priklanjam našemu Gurudevu, ki je s svojim zglednim življenjem poučeval popolno predanost Guruju s služenjem svojim duhovnim bratom in je razodel slavo Išodjana v Šri Majapurju.

V organizaciji Andragoškega centra Slovenije se bo danes začel teden vseživljenjskega učenja, ki bo vse do 23. oktobra opozarjal na potrebo, pomembnost in vsenavzočnost učenja. Po vsej Sloveniji bo v tem času okoli 400 prirediteljev pripravilo okoli 3000 izobraževalnih, informativno-svetovalnih, kulturnih in družabnih dogodkov. Tradicionalni teden so slovesno odprli v petek s podelitvijo priznanj centra za izjemne učne, promocijske in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih.

Piše: Primož Škoberne

Na nas se je obrnil eden od poslušalcev zanimive okrogle mize, ki je potekala v okviru konferece kognitivne znanosti v Ljubljani. Zanimalo ga je, kako je z nasprotji med starimi tradicijami in novimi pogledi na zunajtelesne izkušnje, pa tudi širše, na subtilnejša telesa in čakre. Očitno je, da preteklost in sedanjost nimata vedno enakih pogledov na te stvari. Kako je s tem?

Najprej velja, da tradicija sama po sebi še ni jamstvo, da je nekaj bolj pravilno ali resnično. Res dajejo tradicije in stara izročila občutek urejenosti, zanesljivost in s tem varnosti, vendar to še ne pomeni, da so tradicije nezmotljive, da so že vse dorekle in da jim moramo slepo zaupati.

Na primer, že različne tradicije si med seboj nasprotujejo. Krščanska tradicija ima drugačen pogled na posmrtno življenje, kot budistična tradicija, ki verjame v reinkarnacijo. Budistična predstava reinkarnacije je spet drugačna kot hinduistična. V krščanski tradiciji ni predstave o energijskih centrih kot jih pozna hinduizem. Hinduistične predstave o čakrah so spet drugačne, kot si jih večinoma predstavljamo danes. Kdo ima potemtakem prav?

Kakšno vodo nam prodajajo?

Naše telo vsebuje približno 70 odstotokov vode, celo razvili smo se iz vode in se še razvijamo (plod v maternici). Najpomembnejše telesne funkcije so odvisne od vode, zato bi umrli, če bi bili nekaj dni brez nje. Voda je nujno potrebna za transport snovi po telesu in za izločanje strupov njega. Zakaj se pa do vode obnašamo tako mačehovsko, če vemo, kako pomembna je za naš obstoj?

V bližnji prihodnosti jo bomo spet začeli spoštovati, postala bo pomembnejša od vseh naftnih vrelcev in zlata v bančnih trezorjih. Začeli jo bomo ceniti kot najpomembnejše živilo, drago jo bomo kupovali in za njo tudi umirali. Mogoče komu te uvodne besede zvenijo preveč dramatično, ali kot pretiravanje in strašenje ljudi. Ta članek je nastal prav zaradi tega, da čim več ljudi na zelo enostaven in razumljiv način opomnimo, kako pomembna je voda. In da skrb za dobro pitno vodo ni prepuščena samo zelenim ali drugim ekološkim zanesenjakom, ampak vsem nam. Od dobre pitne vode je odvisen naš obstoj, zato naj bo tudi skrb zanjo vsakomur enako pomembna!

Mojster preko Benjamina Crema

Prej ali slej se bodo narodi in njihovi voditelji zavedli resničnosti svoje medsebojne odvisnosti. To zavedanje bo prineslo povsem nov odnos do problemov, s katerimi se danes spoprijemajo, in pripeljalo do enostavnejših in bolj modrih rešitev teh težav. Postopna sprememba v pogledu bo sedanjo kruto tekmovalnost in spore nadomestila z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. Treba je povedati, da se vsi narodi ne bodo enako hitro podali na to pot, vendar pa bo učinkovitost in očitna razumnost te metode celo poslednjega vročekrvneža opogumila, da bo uvidel njeno splošno koristnost. Vsak korak naprej bo ta proces še utrdil in pospešil prehod k sodelovanju. Tako se bodo med narodi razvili bolj zdravi odnosi in sčasoma pripeljali do resničnega bratstva.

Veliko manjših narodov že prepoznava resničnost medsebojne odvisnosti, ker pa nimajo moči, so njihovi glasovi preslišani. Veliki in močni narodi takšne narode zaničujejo, njihov ponos, zaradi samozadostnosti, jim zastira pogled na resnico njihove povezanosti s svetom.

POGLAVJE 123

Duhovne mojstre tujih pokrajin razpošlje Jezus po vsem svetu kot apostole človeštva. Sam gre v Tir in biva pri Raheli. Srečanje s Feničanko, katere vero blagruje. Preko Sidona in Libana na Hermon, od tam v Cezarejo Filipovo in skozi Deseteromestje v Kafarnaum, kjer se sreča z apostoli.
1 Mesijanski učenik je prebil nekaj časa v molitvi, nato je poklical k sebi duhovne mojstre tujih dežel ter jim rekel:
2 "Glejte, dvanajstero apostolov sem poslal med Izrael. Vas pa pošiljam po vsem svetu.
3 Naš Bog je eden, je Duh in je Resnica, in sleherni človek mu je drag.
4 On je Bog vsakega otroka v Indiji in na Daljnem vzhodu, v Perziji in na visokem severu, v Grčiji in v Rimu in na skrajnem zahodu; v Egiptu in doli na jugu ter v mogočnih deželah onkraj morij in na morskih otočjih.
5 Če bi Bog poslal kruh življenja enemu in ne vsem, ki so dosegli zavest življenja in sposobnost, da prejmejo kruh življenja, bi bil krivičen, kar bi omajalo celo nebeški prestol.
6 Torej vas je On poklical iz sedmerih središč sveta, On je v vaše duše dahnil Dih modrosti in moči, pa vas sedaj pošilja ven kot nosilce luči življenja, kot apostole človeštva.
7 Nastopite svojo pot in razglašajte pri tem blagovest o Kristusu."
8 Nato je nad duhovnimi mojstri dahnil in rekel: "Prejmite Sveti Dih." Slehernemu je potem izročil Besedo moči.

Globoka želja tvoja,
iskrena, polna cvetja.
Nemogoča, vendar upaš.
Upaš, da bo tako kot čutiš, želiš.

Ne vdaj se!
Nikoli ne prenehaj upati!
Upaj si upati!
Kajti to je edino kar ti ostane.
Upanje v boljši jutri.

Šla je starka po prašni poti sveta naprej,
da bi našla safir, ki ga je izgubila, ko mož ji naložil breme laži.
Pot je trnova, je vedela. S sabo vzela le zlate škarje,
kmalu so tudi jeza in strah za njo odšli.

Branila se z dobro dušo in srcem,
a nikdar ni uporabila svojih zlatih škarij.
Čakala je na zlati safir, šla za zvezdami,
ki so ji na modrem zemljevidu kazale pot.

Imela je biser v očeh, zato je ubogega prosila za pomoč.
Nič ni odgovoril, le skomignil je s svojimi slabotnimi rameni, drhtajoč,
ona pa mu dala svoje bisere, ki jih je imela v očeh
in odšla po puščavi naprej po poti polni viharjev.

Smrtonosen virus ptičje gripe tipa H5N1 se vse bolj približuje EU. Potem ko so navzočnost omenjenega tipa virusa v četrtek potrdili v Turčiji, so v soboto iz britanskega laboratorija potrdili, da so z njim okužene tudi živali iz delte Donave v Romuniji. Romunske oblasti so v nedeljo nadaljevale z izvajanjem potrebnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ptičje gripe in pobile več tisoč glav domače perjadi. Iz Turčije so sporočili, da so virus zajezili, vendar tveganje za nov izbruh ostaja.