POGLAVJE 165

Jezus pred Kajfom. Peter trikrat zataji Gospoda. Obsodba s podpisi sedmero judovskih voditeljev. Sto krivičnih prič potrdi obtožbo.
1 Kajfa je bil judovski veliki duhovnik. Drhal je Jezusa peljala proti njegovi palači.
2 Tam se je sešel sodni zbor in vse galerije so bile natrpane s pismouki in farizeji kot zapriseženimi pričami proti Gospodu.
3 Dekla, ki je čuvala pri vratih palače, je spoznala Janeza, pa jo je ta zaprosil, da bi smela s Petrom v sodno dvorano.
4 Dekla jima to dovoli in Janez je prišel notri, Petra pa je bilo strah in se je ustavil na zunanjem dvorišču.
5 Ko je stal ob vratih, mu žena reče: "Si ti učenec tega moža iz Galileje?"
6 Peter je odvrnil: "Ne, nisem."
7 Možje, ki so Jezusa privedli v dvorano, so sedeli pri ognju v zunanjem dvorišču, ker je bila noč hladna. Peter je sedel pri njih.
8 Druga dekla, ki je oskrbovala ta prostor, je zapazila Petra in mu je rekla: "Ti si gotovo iz Galileje, tvoja govorica je galilejska. Ti si učenec tega človeka."

9 Peter pa je rekel: "Ne vem, kaj govoriš. Tega človeka niti ne poznam.
10 Potem je Petra zagledal Kajfov sluga, eden od njih, ki so Gospoda prijeli in ga pripeljali na dvor. Rekel mu je:
11 "Ali te nisem videl na Massalianovem vrtu s tem zapeljivcem iz Nazareta? Vem zagotovo - in ti si eden izmed onih, ki so hodili z njim."
12 Tedaj se je Peter dvignil in začel udarjati z nogami po podu ter se zaklinjati, da ne pozna tega obtoženca.
13 Janez, ki je stal tam blizu in slišal Petrove besede, ga je pogledal z velikim osupnjenjem, ko je spoznal, da je Peter zatajil Gospoda.
14 Prav takrat je v dvorišču glasno zapel petelin, pa se je Peter spomnil Gospodovih besed:
15 'Preden bo petelin jutri zjutraj zapel, me boš trikrat zatajil.'
16 S pekočo vestjo je Peter odšel tja v noč in zajokal.
17 Kajfa je predsedoval zboru. Pred njim je stal Galilejec.
18 Kajfa je nagovoril navzoče: "Vi, ljudje iz Jeruzalema, kdo je ta mož, ki ga obtožujete?"
19 Odgovorili so: "V imenu vsakega neoporečnega Juda obtožujemo tega Galilejca, tega Jezusa, ki se ima za našega kralja, kot sovražnika Boga in človeka."
20 Kajfa je rekel Jezusu: "Mož, dovoljeno ti je, da zdaj govoriš in nam poveš kaj o svojem nauku in svojih zahtevah."
21 Jezus je rekel: "Ti duhovnik posvetnega kova, zakaj sprašuješ po mojih besedah in delih?
22 Glej, na vseh javnih prostorih sem učil množice. Vašim bolnikom sem vračal zdravje, vašim slepcem sem odpiral oči, gluhim vračal sluh, hromim dal, da so hodili in vaše mrtve sem vračal življenju.
23 Svojih del nisem opravljal na skrivnem, ampak v vaših javnih dvoranah in na prometnih cestah.
24 Pojdi in vprašaj ljudstvo, ki ga niste podkupili z zlatom ali bleščečimi obeti, da ti poroča o mojih besedah in delih."
25 Ko je Jezus to izrekel, je pristopil k njemu judovski stražnik, ga udaril v lice in rekel: "Kako si drzneš tako odgovarjati njemu, ki je judovski veliki duhovnik?"
26 Jezus pa je odvrnil: "Če sem govoril napak, pričaj proti temu, če pa sem govoril resnico, zakaj me biješ?"
27 Tedaj spregovori Kajfa: "Karkoli tu storite, naj se zgodi po zakonu, kajti za vse, kar storimo ali rečemo, moramo dati odgovor višjemu dvoru.
28 Tožilci tega človeka naj svojo obtožbo predložijo v zakoniti obliki."
29 Tedaj vstane Kajfov pisar, rekoč: "Tu imam v zakoniti obliki obtožbe, ki prihajajo in so podpisane od pismoukov, duhovnikov in farizejev."
30 Kajfa ukaže: "Vi možje, utihnite, poslušajte branje obtožb." Pisar je vzel v roke pergamentni svitek, ga odvil in bral:
31 "Visoko spoštovani možje judovskega sinedrija in veliki duhovnik Kajfa!
32 Najsvetejša dolžnost, ki jo človek lahko izpolnjuje do svojega naroda in do samega sebe, je ta, da narod in sebe brani pred sovražniki.
33 Jeruzalemsko prebivalstvo se zaveda, da je v njegovi sredi mogočen sovražnik.
34 Neki mož, z imenom Jezus, se je pojavil, ki se ima za dediča Davidovega prestola.
35 Kot goljuf je sovražnik -in v imenu vsakega neoporečnega Juda navajamo tukaj obtožbe, ki smo jih sposobni dokazati.
36 Na prvem mestu oskrunja Boga, rekoč, da je božji sin in da sta on in Bog eno.
37 Onečaščuje praznične dni s tem, da ozdravlja in še druga dela opravlja na soboto.
38 Samega sebe razglaša za kralja, naslednika Davida in Salomona.
39 Izjavlja, da bo razrušil naš tempelj in ga v treh dneh veličastnejšega spet postavil.
40 In izjavlja, da bo ljudstvo izgnal iz Jeruzalema, kakor je prodajalce pregnal iz tempeljskih dvorov. Storil bo, da naše sveto gričevje zasede rod ljudi, ki ne pozna Boga.
41 Napoveduje, da bodo učitelji postave, pismouki, farizeji in saduceji vsi poslani v izgnanstvo in se ne bodo nikoli več vrnili.
42 Tem obtožbam dostavljamo svoje podpise in uradne žige.
Annas, Abinadab, Joash, Simon, Annanias, Azaniah, Hezekiah.
43 Ko je pisar prebral obtožnico, je vse ljudstvo klicalo po krvi. Rekli so: "Takšnega lopova je treba kamenjati. Treba ga je križati."
44 Kajfa je zaklical: "Vi, možje Izraela, ali soglašate s temi obtožbami zoper tega človeka?"
45 Sto mož, ki so bili podkupljeni, je vstalo k pričevanju. S prisego so potrdili resničnost vsake od navedenih obtožb.
46 Kajfa je rekel Jezusu: "Človek, imaš k temu kaj povedati? Si ti sin Boga?"
47 Jezus je odgovoril: "Tako si rekel." Nato ni več spregovoril.

POGLAVJE 166

Jezus pred sinedrijem. Nikodem se poteguje za pravičnost, dokazujoč nezadostnost pričevanj. Svetu ne uspe razglasiti Jezusa za krivega, to pa stori Kajfa kot predsednik sodnega zbora. Tolpa trpinči Jezusa. Vodijo ga v Pilatovo sodno dvorano.
1 Ko Jezus ni hotel govoriti, je Kajfa stopil pred judovsko drhal, rekoč:
2 "Trdno zvežite ujetnika, ker mora pred judovski veliki sinedrij, da bo odgovarjal za svoje življenje.
3 Dokler ta najvišji judovski svet ne preveri naših izsledkov, ne moremo izvršiti nobene sodbe."
4 Brž ko se je zdanilo, se je sestal najvišji ljudski svet. Gospod in njegovi tožniki so stali pred sodnim zborom.
5 Predsedoval mu je Kajfa, ki je vstal in rekel: "Tožniki tega moža iz Galileje naj predlože svoje tožbe in dokaze."
6 Kajfov pisar je stoje bral obtožnico v imenu njih, ki so obtožili moža iz Galileje.
7 Nato so poklicali vse priče, da bi pred judovskim sinedrijem dale svoje izjave.
8 Nato so pravniki preverjali razvidnost, Nikodem pa je stal med zagovorniki.
9 Dal je z roko znamenje, da hoče govoriti; nato je rekel:
10 "Če se dokaže, da je ta Jezus sovražnik in izdajalec naše postave in dežele, bodi obsojen kot zločinec in naj trpi za svoja zlodejstva.
11 Če bo dokazano, da so priče pred Bogom in ljudmi krivoprisežniki, tedaj te obsodite kot zločince, moža iz Galileje pa osvobodite."
12 Prinesejo izjave prič pred sodnike postave. Niti dve od teh nista bili v soglasju med seboj. Izrečene so bile v ognju strasti ali zavoljo pričakovanega dobička.
13 Sodni zbor bi z veseljem obsodil Jezusa zločinstva in na smrt, a spričo razvidnosti o nasprotnem si tega niso upali.
14 Tedaj je rekel Kajfa: "Ti, Galilejec, ukazujem ti sedaj pred živim Bogom, da mi odgovoriš: Si ti Kristus, božji sin?"
15 Jezus je odgovoril: "Če bi rekel da, ne bi hoteli slišati ne verovati.
16 Če bi odgovoril ne, bi bil podoben vašim pričam in bi bil lažnivec pred Bogom in ljudmi. A to vam povem:
17 Pride čas, ko boste videli sina človekovega na prestolu moči prihajati na oblakih neba."
18 Zdaj je Kajfa raztrgal njegova oblačila, rekoč: "Mar niste slišali dovolj? Niste slišali njegovih podlih bogoskrunskih besed? Kaj nam je še treba prič? Kaj naj storimo z njim?"
19 Ljudje so odgovorili: "Umre naj!" Drhal je planila nanj, mu pljuvala v obraz in ga bila z rokami.
20 Nato so mu z ruto zavezali oči ter ga bili v obraz, rekoč: "Ti si prerok, povej, kdo te je udaril v obraz?"
21 Jezus pa ni odgovarjal in kakor jagnje pred njim, ki ga striže, se on, mož Galilejec, ni zoperstavljal.
22 Kajfa je rekel: "Dokler rimski namestnik ne potrdi sodnega izreka tega zbora, ne moremo nikogar usmrtiti.
23 Odvedite torej tega zločinca, da Pilat odobri, kar smo storili."
24 Tako so potem Jezusa vlekli navzgor do palače rimskega governatorja.

POGLAVJE 167

Jezus pred Pilatom. Razglasijo ga za nedolžnega. Pred Herodom ga mučijo, nato ga vrnejo Pilatu, ki znova razglasi njegovo nedolžnost. Judje zahtevajo njegovo smrt. Pilatova žena roti soproga, naj se ne udeležuje te obravnave. Pilat joče.
1 Judje niso hoteli prestopiti vhoda v Pilatovo palačo, ker bi se tako omadeževali in postali nevredni, da se udeležijo obhajanja Pashe. Zato so Jezusa privedli v dvorišče in tam čakali na Pilata, dokler ni prišel ven.
2 Vprašal jih je: "Kaj pomeni to razburjenje v zgodnjem jutru? Česa prosite?"
3 Judje so odvrnili: "Pripeljali smo ti hudobnega in zapeljivega človeka.
4 Najvišje judovsko sodišče, sinedrij, pred katerega je bil postavljen, je ugotovilo, da je izdal naše postave, našo judovsko državo in da ščuva proti Rimu.
5 Prosimo, da ga obsodiš na smrt na križu."
6 Pilat je vprašal: "Zakaj ga vodite k meni? Pojdite in ga sodite sami.
7 Imate postavo in po določbah rimskega zakona vam pristoji pravica, da sodite in sodbo izvedete."
8 Judje so odvrnili: "Nimamo pravice izvesti obsodbe križanja. Ker je ta mož izdajalec Tiberija, pa mu naš sodni zbor nalaga kazen najbolj ponižujoče smrti - smrti na križu."
9 Pilat pa je odvrnil: "Po rimskem pravu ni dovoljeno razglasiti za krivega nikogar, dokler sodniki niso preverili vseh pričevanj in je imel obtoženec možnost, da se zagovarja.
10 Vzel bom torej vašo obtožnico z vašimi dokazi razvidnosti, jih preveril ter obtoženca sodil po rimskem zakoniku."
11 Judje so prepisu obtožnice v jeziku rimskega sodnega dvora še dodali:
12 Obtožujemo Jezusa, da je nasprotnik Rima, ker nasprotuje odredbi, da plačujemo Tiberiju davek. -
13 Pilat je prevzel listino, njegovi stražarji pa so Jezusa odvedli po stopnišču v palačo.
14 Stoječ pred rimskim cesarskim namestnikom je poslušal Pilata, ko mu je bral judovsko obtožnico in ga potem nagovoril:
15 "Kaj odgovarjaš na to? So tožbe resnične ali ne?"
16 Jezus je odvrnil: "Zakaj naj bi se zagovarjal pred zemeljskim sodiščem? Obtožbe so preverjali prisegolomci. Kaj mi je treba še reči?
17 Da, kralj sem. Toda meseni človek ne more videti Kralja, niti kraljestva božjega, ker je notranje.
18 Če bi bil jaz kralj, kakor je kralj meseni človek, bi me moji služabniki branili in jaz ne bi imel možnosti, da se prostovoljno podredim izkoriščevalcem judovske postave.
19 S strani človeških sinov nimam pričevanja. Moj pričevalec je Bog, moje besede in dejanja pa pričujejo za resnico.
20 Kdorkoli razume resnico, sledi mojim besedam in v svoji duši pričuje zame."
21 Pilat je vprašal: "Kaj je resnica?"
22 Jezus je odvrnil: "Resnica je Bog-Vsevedni. Je nespremenljivi Eden. Sveta Sapa je resnica. Ta se ne spreminja in ne more prenehati."
23 Pilat je odšel ven in javil Judom: "Ta človek je brez krivde. Ne morem izreči smrtne obsodbe."
24 Med Judi se je dvignil hrup. Glasno so vpili: "Naš sinedrij si je na jasnem. Najmodrejši možje vse dežele so ga spoznali za krivega vrste prestopov.
25 Spriditi hoče judovski narod, odstraniti rimsko oblast in sam postati kralj. Je zločinec, ki je prišel iz Galileje. Nujno mora biti križan."
26 Tedaj je rekel Pilat: "Če Jezus prihaja iz Galileje, je podrejen governatorju v Galileji, in ta ga mora soditi."
27 Ravno tedaj pa je Herod prispel iz Galileje in se s svojim spremstvom mudil v Jeruzalemu.
28 K njemu pošlje Pilat Gospoda, vklenjenega v verige. Tudi prepis obtožbe in judovskih pričevanj ter prošnjo, da bi prevzel sodni postopek.
29 Herod je rekel: "Marsikaj sem slišal o tem možu in me veseli, da ga bom videl pred svojim sodiščem."
30 Gospoda je nato izpraševal po njegovih zahtevah, nauku in ciljih.
31 Toda Jezus ni besedice odgovoril. Vznevoljen ga je Herod vprašal: "Tako žališ deželnega poglavarja, da mu ne odgovarjaš?"
32 Poklical je nato svoje stražarje in jim ukazal: "Vzemite ga in ga mučite, dokler mi ne odgovori."
33 Stražarji so Jezusa pograbili in ga začeli mučiti in zasmehovati. Ogrnili so ga v raztrgani škrlatni plašč, mu spletli trnjevo krono in mu jo potisnili na glavo, v roke pa so mu vtaknili zlomljen trs.
34 Posmehovaje so mu govorili: "Zdravstvuj, kraljevo veličanstvo! Kje je tvoje orožje in straža? Kje so tvoji podaniki in prijatelji?"
35 Jezus pa ni odgovoril besede. Tedaj ga je Herod poslal nazaj k Pilatu z naslednjim vljudnostnim pisanjem:
36 Predostojanstveni predsednik Rima, pregledal sem vse obtožbe in vsa pričevanja, ki si mi jih poslal glede tega zapeljivca iz Galileje. Medtem ko ga spoznam za krivega zlodejstev, s katerimi ga obremenjuje obtožba,
37 ti prepuščam pravico sodnika, ker me prekašaš v oblasti. Potrdil bom, karkoli boš v tem primeru razsodil."
38 Pilat in tetrarh sta si bila vse doslej sovražna, izkušnja te ure pa je njuno mržnjo premagala in sta odslej bila prijatelja.
39 Ko so Jezusa privedli nazaj na Pilatov dvor, je rimski namestnik stopil pred tožilce in rekel:
40 "V tem Nazarečanu ne morem videti zločinca, za kar ga obtožujete. Ni razvidno, da bi moral pretrpeti smrt. Zato ga bom dal temeljito prebičati in nato izpustiti.
41 Judje so razkačeni zavpili: "Ne gre, da bi tako nevaren človek ostal pri življenju. Nujno mora biti križan."
42 Tedaj je rekel Pilat: "Ukazujem, da počakate nekaj časa." Nato se je odtegnil v enega notranjih prostorov ter se molče zamislil.
43 In ko je o vsem tem preudarjal, je prišla k njemu njegova žena, pobožna Galilejka, in ga rotila:
44 "Prosim te, Pilat, poslušaj me! Pazi dobro, kaj to uro storiš. Ne dotikaj se tega Galilejčana, on je sveti mož.
45 Če boš bičal tega človeka, boš bičal božjega sina. Zadnjo noč sem vse to gledala v snu, mnogo preživo, da bi bile prazne sanje.
46 Tega moža sem videla stopati po jezerski gladini. Slišala sem, kako je govoril in umiril besneči vihar. Videla sem ga leteti s krili svetlobe.
47 Jeruzalem sem videla v krvi. Kipe cesarjev sem videla rušiti se. Pred soncem sem videla kopreno in dan je bil temen kot noč.
48 Zemlja, na kateri sem stala, se je majala, kakor se maje trs v vetru. Rečem ti, Pilat, če si omadežuješ roke s krvjo tega človeka, se ti je bati, da te veliki Tiberij pogleda z nagrbančenim čelom in te bodo rimski senatorji preklinjali."
49 Nato je odšla. Pilata pa so premagale solze.

POGLAVJE 168

Zadnji Pilatov napor, da bi Jezusa oprostili. Umije si roke in se proglasi za nedolžnega. Izroči Jezusa Judom v izvedbo obsodbe. Judovski vojaki ga peljejo na Kalvarijo.
1 Judje so praznoverno ljudstvo. Od malikovalcev drugih dežel so prevzeli tudi naslednje verovanje:
2 Ob koncu vsakega leta vse svoje grehe lahko naprtijo na glavo kakemu človeku, ki si ga izberejo, da bo nosil njihove dolgove.
3 Ta človek postane odkupovalec za grehe ljudstva. Verujejo, da so njim grehi odvzeti, če so njega pregnali v divjino ali na tuje.
4 Tako pred Pasho vsako leto izberejo enega izmed jetnikov deželnih jetnišnic, ki naj s svojskim obredom postane sposoben, da ljudstvu odvzame njihove grehe.
5 Med judovskimi jetniki v Jeruzalemu so bili tedaj trije, ki so svoj čas vodili neko zločinsko bando, ki je kradla, ubijala in ropala. In zato je sodišče te tri že obsodilo na križanje.
6 Eden od njih je bil Baraba, sin Jezija. Bil pa je bogat in si je od duhovnikov odkupil prednost, da bo ob prihodnjem prazniku narodu za 'grešnega kozla'. In tako je nestrpno čakal, da pride njegov čas.
7 Pilat pa je mislil, da to praznoverje lahko izkoristi in reši Gospoda. Zato znova stopi pred ljudstvo in reče:
8 "Možje Izraelci, po svoji navadi vam danes izpustim jetnika, ki bo odvzel vaše grehe.
9 Izgnali ga boste v divjino ali na tuje. Prosili ste me, da bi vam izpustil Barabo, kateremu je dokazana cela vrsta umorov.
10 Poslušajte me zdaj, možje Izraelci! Izpustimo raje Jezusa, Baraba pa naj svoj dolg poravna na križu. Potem tega Jezusa lahko pošljete v divjino, pa ne boste več slišali o njem."
11 Te poglavarjeve besede so ljudstvo razkačile. Zarotili so se, da bodo razrušili rimsko palačo in izgnali Pilata z njegovim dvorom in stražo vred.
12 Ko je Pilat uvidel, da bo izbruhnila državljanska vojna, če ne upošteva zahteve drhali, je vzel skledo vode ter si vpričo vseh umil roke, rekoč:
13 "Ta človek, ki ga vi obtožujete, je sin najsvetejšega Boga. Jaz se nočem pregrešiti nad njim.
14 Če hočete preliti njegovo kri, je ta na vaših rokah, ne na mojih."
15 Tedaj so Judje zavpili: "Naj pride njegova kri na naše roke in na roke naših otrok."
16 Pilat je prestrašen trepetal kakor list na drevesu. Izročil je Judom Barabo. Ko je Jezus stal pred množico, je Pilat rekel: "Glejte, vaš kralj! Vašega kralja boste izročili v smrt?"
17 Judje so odgovorili: "On ni kralj. Nimamo kralja, ampak velikega Tiberija."
18 Pilat pa ni hotel pristati na to, da bi si rimski vojaki omadeževali roke s krvjo nedolžnosti. Tako so se veliki duhovniki in farizeji posvetovali, kaj storiti z Jezusom, ki so ga ljudje imeli za Kristusa.
19 Kajfa je rekel: "Križati tega človeka ne smemo. Naj bo kamenjan do smrti in nič drugega."
20 Tedaj je ljudska tolpa priganjala: "Delajte naglo! Kamenjajmo ga!" Tako so ga odpeljali proti griču izven mestnih vrat, kjer so izročali v smrt zločince.
21 Ljudska tolpa ni mogla pričakati, da bi dospeli na mesto lobanj. Komaj so prestopili mestna vrata, so planili na Jezusa, ga bili z rokami, pljuvali nanj in ga kamenjali, da se je zgrudil po tleh.
22 Dvignil se je nekdo, neki božji človek, in rekel: "Izaija je napovedal: 'On bo strt zaradi naših prestopkov in zaradi njegovih ran bomo ozdravljeni.'"
23 Ko je Jezus ležal na zemlji ves strt in ranjen, je neki farizej vzkliknil: "Stojte, vi možje, stojte! Glejte, Herodova straža prihaja in oni bodo tega človeka križali."
24 Tam ob mestnih vratih pa so našli Barabin križ. Zbesnela sodrga je zakričala: "Naj bo križan!"
25 Kajfa in drugi judovski voditelji so se približali in dali k temu sklepu svoj pristanek.
26 Nato so Jezusa dvignili od tal ter ga s konicami mečev potiskali naprej.
27 Neki moški z imenom Simon, ki je bil iz Cirene in Jezusov prijatelj, se je prav takrat nahajal tam blizu. Ker je bil Jezus tako strt in ranjen, da ni mogel nositi svojega križa, so ga naložili na pleča temu možu, da ga je nesel na Kalvarijo.