Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20051119115124250




Dotik nežnosti

ponedeljek, 21. november 2005 @ 06:20 CET

Uporabnik: Pozitivke

Piše: *Marja*

»Ta moj mož« ponavadi zavzdihne.
«Takoj po dnevniku zaspi kot klada. Zjutraj ga komaj vidim ali pa še to ne. Kar tam izpred televizorja izgine pod tuš, zatem pa črta v službo. Zelo redko zaspiva skupaj. Trikrat na mesec je že veliko.«

Ni čudno, da si je zaželela toploto, nekaj takšnega, kar bi segrelo njeno telo. Rada bi začutila nekaj toplega in vročega, da bi jo pregrelo vse do kosti. Pa si domisli savno. Cilja zagotovo ne more zgrešiti, glede na to, kar si je zaželela.

Najprej se začudi, ker ni bilo nikogar. Skoraj že pomisli na to, da ni prišla pravi čas. Vendar ne, ne. Prijazna čistilka ji brž pove, da je vse v najlepšem redu, naj se samo namesti in uživa.

Zlekne se na goli trebušček, vse štiri pa stegne vstran od seb,e kolikor ji dopušča prostor.
Sčasoma ji postane vroče, ravno prav, da je bila zadovoljna.

In… Nekako previdno se pričnejo odpirati vrata kabine. Najprej pomisli na čistilko, bil pa je mladenič pri kakšnih štiriindvajsetih.
Ošine ga s pogledom, zgledno poravna svoje noge in se preda toploti, ki je pošteno obdelala njeno kožo vse do znojnih kapljic.
Fant pa lepo »parkira« vzporedno zraven nje, približno pol metra nižje. Po nekaj minutah vstane, da bi se osvežila pod hladnim tušem.

Prepušča se vodnim curkom, medtem pa napol miži. Ko dobro odpre oči, pred njo stoji on. Začne jo božati vse od vratu navzdol, ona pa napol zbegana, napol vzhičena, ni vedela kaj bi. Strah opravi svoje, zato jo mahne v drugo kabino z infrardečo svetlobo. Tudi ta je bila prazna.

V mislih se trudi biti normalna, ker vse ostalo, kar se je že podilo v njeni glavi, nikakor ni bilo primerno. Pa še v domačem kraju, ko jeziki čivkajo hujše od ptičev.

Toda pozor! Kmalu pride za njo. Zelo nežno, hkrati pa zelo moško, načne pogovor.

»Ste od tukaj!«
»Žal« odgovori.
»Ste poročeni?«
»Žal« odgovori.
»Kaj to pomeni? Srečno ali nesrečno?« je radoveden.
»Težko ti povem. Vse je relativno.« mu odgovori.
»A vas lahko zmasiram?« nadaljuje.
»Ne vem zakaj se toliko trudiš?« ga vpraša.
»Všeč si mi!« ji odgovori mladenič.

Začne pri stopalih, se ustavi pri vsakem nožnem prstu posebej, z neverjetno mehkimi gibi in čudežnimi rokami. Nadaljuje navzgor, se približa njenim kolenom, nadaljuje proti stegnom, tu postane še bolj nežen, da je začutila tiste mravljince, ki se začnejo tam vmes…
Nadaljuje navzgor. Tu se še posebej potrudi. Zmasira ji križno točko, ravno tam kjer je najbolj občutljiva. Ne zdrži predolgo, zato se dvigne in zbeži naravnost pod tuš.

Zagrabi jo ženska panika. Kaj če kdo pride, takšen, ki jo pozna. Takoj bodo odnesli domov možu na ušesa. Odloči se, da je bolje da takoj odide.

»Kaj ti je?« jo sprašuje.
»Kam bežiš? Zdaj bi šele uživala, ti pa bežiš…«
»Že kdaj drugič…« še zmore povedati in jo mahne naravnost proti avtomobilu.

Doma pa je bilo tako kot ponavadi. V dnevni sobi na kavču je spal njen mož, nič drugače kot spi klada.
Takrat iskreno pomisli: »Kakšna škoda, da je tisti tam star toliko kot moj sin in vem, da se poznata«

19 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20051119115124250







Domov
Powered By GeekLog